Legislator Case Law & Legislation
VSL Sodba I Cpg 1126/2016 ECLI:SI:VSLJ:2017:I.CPG.1126.2016 AI generated

Appeal dismissed; court held that questioning evidence assessment is not a procedural violation but a critique of fact-finding.

Case Number VSL Sodba I Cpg 1126/2016
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The appellate court dismissed the appellant's appeal against a first-instance judgment ordering the defendant to pay damages and legal costs. The appellant argued that the lower court's evidence assessment violated procedural rules, but the court ruled that such assessments are subject to free evaluation and cannot be overturned merely by criticizing the factual findings. Consequently, the appeal was rejected as unfounded, and the appellant was ordered to bear their own costs and reimburse the respondent's costs.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o pravdnem postopku (ZPP), 339. člen (2. odstavek); 337. člen (1. odstavek): Questioning the clarity or logic of a lower court's evidence assessment does not constitute a procedural violation under Article 339(2) but rather a critique of the established facts or an uncertainty in the success of the evidence presentation (Article 339(2)(8)).

Keywords

AI generated
procedural violation evidence assessment free evaluation of evidence appeal dismissal legal costs allocation

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka, dolžna pa je toženi stranki v 15 dneh od prejema te sodbe povrniti njene stroške odgovora na pritožbo v znesku 1.267,82 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zamude do plačila.

[JEDRO]

Zatrjevanje neprepričljive, pomanjkljive ali nelogične dokazne ocene ne predstavlja kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, temveč gre za kritiko ugotovljenega dejanskega stanja ali za neopredelitev do uspeha dokazovanja (kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP).

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje z izpodbijano sodbo v zvezi s popravnim sklepom:

- zavrnilo tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati 45.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 7. 12. 2012 dalje do plačila (I. točka izreka) in

- tožeči stranki naložilo, da toženi stranki povrne 1.967,25 EUR pravdnih stroškov (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo se je pravočasno pritožila tožeča stranka zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi. Podredno temu je predlagala, da pritožbeno sodišče sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki je nanjo odgovorila in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne. Priglasila je stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožeča stranka sodišču prve stopnje očita kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker naj sodišče pri dokazni oceni ne bi bilo upoštevalo pravila iz 8. člena ZPP (prosta presoja dokazov). Zaradi nepopolne in prešibke dokazne ocene izpovedi prič naj sodbe ne bi bilo mogoče preizkusiti. Pritožbeni očitek je neutemeljen. Neutemeljen je zato, ker zatrjevanje neprepričljive, pomanjkljive ali nelogične dokazne ocene ne predstavlja kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, temveč gre za kritiko ugotovljenega dejanskega stanja ali za neopredelitev do uspeha dokazovanja (kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP). 1 Ker se je sodišče prve stopnje do izpovedb prič, ki jih omenja tožeča stranka v pritožbi, opredelilo, tudi kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana. Ta kršitev prav tako ni podana v zvezi s listinskim dokazom v prilogi B13, saj se je sodišče prve stopnje do tega dokaza opredelilo v 12. in 13. točki obrazložitve izpodbijane sodbe.

6. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo pravilno navaja, da je nedovoljena pritožbena novota (prvi odstavek 337. člena ZPP) sklicevanje tožeče stranke na 2. člen Pogodbe o odstopu terjatev z dne 30. 12. 2010, ki določa obveznost prevzemnika terjatve tožene stranke (tj. I. d. d.) nakazati toženi stranki 701.121,10 EUR po potrditvi medsebojne kompenzacije s strani S. d. d.

7. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je bila tožena stranka s strani S. d. d. poplačana na način, da je na družbo I. d. d. odplačno prenesla svoje terjatve do S. d. d., vključno s prej pridobljenimi terjatvami tožeče stranke do S. d. d. (12. in 13. točka obrazložitve izpodbijane sodbe). Nato je prišlo do pobota terjatev med I. d. d. in S. d. d. (13. točka obrazložitve izpodbijane sodbe). Tak način poplačila terjatev s pritožbo ni izpodbijan. Prav tako tožeča stranka ne izpodbija dejanske ugotovitve o tem, da pri kontaktih tožene stranke z družbo I. d. d., s katero je tožena stranka sklenila pogodbo o odstopu terjatev, ni nikoli sodelovala (12. točka obrazložitve izpodbijane sodbe). V skladu s 837. členom OZ se s posredniško pogodbo posrednik zavezuje, da si bo prizadeval najti in spraviti v stik z naročiteljem osebo, ki se bo z njim pogajala za sklenitev določene pogodbe, naročitelj pa se zavezuje, da mu bo za to dal določeno plačilo. Čas pridobitve pravice do plačila ureja 847. člen OZ. Posrednik pridobi pravico do plačila tedaj, ko je sklenjena pogodba, za katero je posredoval, če ni dogovorjeno kaj drugega (prvi odstavek 847. člena OZ). Ker tožeča stranka ni tožene stranke spravila v stik z družbo I. d. d., s katero je tožena stranka sklenila pogodbo, do plačila posredniške provizije ni upravičena. Tožena stranka z S. d. d., pri kateri naj bi posredovala tožeča stranka, glede na ugotovljeno, ni sklenila nobene pogodbe.

8. Pritožbeno sodišče na podlagi pooblastila iz prvega odstavka 360. člena ZPP ni odgovarjalo na druge pritožbene očitke, ker iz pravkar pojasnjenih razlogov do drugačne odločitve ne bi mogli pripeljati.

9. Uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani. Prav tako pritožbeno sodišče ni zasledilo kršitev, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Zato je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

10. Izrek o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. in 155. členom ZPP. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato sama nosi svoje pritožbene stroške. Stroški postopka z odgovorom na pritožbo so bili potrebni. Zato je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti njene stroške odgovora na pritožbo v znesku 1.019,20 EUR (tar. št. 3210 ZOdvT), materialne stroške v znesku 20,00 EUR in 22% DDV, kar skupaj znaša 1.267,82 EUR. To obveznost je dolžna izpolniti v 15 dneh, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku petnajstdnevnega roka dalje do plačila (378. člen v zvezi z 299. členom OZ in 313. členom ZPP).

1 Prim. J. Zobec v L. Ude (ur.) in A. Galič (ur.), Pravdni postopek - zakon s komentarjem, Uradni list RS, Ljubljana 2009, tretja knjiga, str. 297 in 309.