Slovenian Supreme Court dismisses appeal rejecting termination agreement invalidity due to duress or mental incapacity.

I. Revizija se zavrne.

II. Tožena stranka krije sama svoje stroške revizijskega postopka.

[JEDRO]

Sodišče je ugotovilo, da tožnik na dan podpisa sporazuma ni bil neprišteven. To dejstvo je (med drugim) ugotavljalo tudi s postavitvijo sodnega izvedenca psihiatra in ugotovilo, da tožnik na dan podpisa sporazuma ni imel duševnih težav, zaradi katerih ne bi bil sposoben razumeti, kaj je podpisal in kakšne posledice bo to zanj imelo.

Grožnja s podajo izredne odpovedi ali z uvedbo kazenskega postopka ne predstavlja nedopustne grožnje, zaradi česar bi bil sporazum o prenehanju delovnega razmerja, sklenjen med tožnikom in toženo stranko, neveljaven.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek tožnika za razveljavitev sporazuma o prenehanju pogodbe o zaposlitvi z dne 12. 6. 2015 ter s tem povezan reparacijski in reintegracijski zahtevek.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Navaja, da je sporazum o prenehanju delovnega razmerja z dne 12. 6. 2015 (v nadaljevanju sporazum) neveljaven, ker od 1. 3. 2015 dalje ni bil več zaposlen na delovnem mestu vodje delovne enote pokopališke in pogrebne dejavnosti, na katerega se nanaša sporazum, pač pa na delovnem mestu pomočnika vodje, za kar pa ni podpisal ustrezne pogodbe o zaposlitvi. Sporazum naj bi bil neveljaven tudi zato, ker ga je tožnik podpisal v trenutku, ko ni imel v oblasti svojega ravnanja. Tožena stranka mu je namreč grozila s kazenskim pregonom, tožnik, ki je čustveno labilna oseba z osebnostno motnjo in impulzivnimi reakcijami, pa je sporazum podpisal, da bi se rešil iz stresne situacije. Sodišče naj bi zmotno presodilo aneks št. 2 k pogodbi o zaposlitvi, s čimer naj bi zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena Zakona o pravdnem postopku 1 (v nadaljevanju ZPP), pa tudi po 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

4. Tožena stranka je vložila odgovor na revizijo in predlagala njeno zavrnitev.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Na podlagi 371. člena ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Pri tem je vezano na dejanske ugotovitve, ki so bile podlaga za izpodbijano sodbo, saj zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP).

7. Iz dejanskih ugotovitev nižjih sodišč izhaja, da je bil tožnik pri toženi stranki zaposlen kot vodja delovne enote pokopališke in pogrebne dejavnosti na podlagi pogodbe o zaposlitvi z dne 12. 1. 2007, h kateri sta bila sklenjena dva aneksa - aneks št. 1 z dne 11. 5. 2010 in aneks št. 2 z dne 16. 2. 2015. Dne 12. 6. 2015 je bil vabljen na sestanek, kjer mu je direktor tožene stranke želel vročiti vabilo na zagovor pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi in mu ustno predstaviti očitane kršitve. Na sestanku sta bili prisotni tudi dve delavki tožene stranke. Tožniku so sporočili, da mu bo tožena stranka zaradi očitanih kršitev podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi in zoper njega podala kazensko ovadbo. Predlagali so mu sporazumno prenehanje pogodbe o zaposlitvi, s čimer se je tožnik strinjal. Sestavili so sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi, ga skupaj prebrali in podpisali.

8. Sodišče je ugotovilo, da tožnik na dan podpisa sporazuma ni bil neprišteven. To dejstvo je (med drugim) ugotavljalo tudi s postavitvijo sodnega izvedenca psihiatra in ugotovilo, da tožnik na dan podpisa sporazuma ni imel duševnih težav, zaradi katerih ne bi bil sposoben razumeti, kaj je podpisal in kakšne posledice bo to imelo zanj. Šele po podpisu sporazuma se je pri njem razvila akutna stresna reakcija, ki je kasneje dobila značaj blažje do zmerne depresivne klinične slike. Pri tožniku je bila postavljena diagnoza osebnostne motnje, 2 ki jo je izvedenec opisal kot skupek osebnostnih in značajskih lastnosti, ki se kažejo v načinu življenja in vrednostnem ter normativnem odnosu do okolice. Tožnik ima težave pri obvladovanju čustev, če je soočen s konfliktno situacijo. V takem primeru ravna impulzivno, je čustveno labilen, kar pomeni manj prilagojeno vedenje v medosebnih odnosih. Ugotovljeno je bilo, da je tožnik v stresnih situacijah zaradi osebnostne motnje res nagnjen k impulzivnim reakcijam, kar pa ne pomeni, da je popolnoma nezmožen obvladovati svoja ravnanja. Glede na te ugotovitve je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je presodilo, da tožnik na dan podpisa sporazuma ni bil neprišteven.

9. Grožnja s podajo izredne odpovedi ali z uvedbo kazenskega postopka ne predstavlja nedopustne grožnje, zaradi česar bi bil sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi, sklenjen med tožnikom in toženo stranko, neveljaven. Gre za ustaljeno sodno prakso, ki izhaja iz številnih odločb Vrhovnega sodišča. 3

10. Tožnik v reviziji neutemeljeno navaja, da v trenutku podpisa sporazuma ni bil zaposlen na delovnem mestu vodje delovne enote pokopališke in pogrebne dejavnosti, na katerega se sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi nanaša. Kot je na enak pritožben očitek pravilno odgovorilo že sodišče druge stopnje, sta se tožnik in tožena stranka z aneksom št. 2 k pogodbi o zaposlitvi z dne 16. 2. 2015 dogovorila, da tožnik zgolj začasno (najkasneje do 30. 6. 2015) ne bo opravljal nekaterih nalog delovnega mesta vodje enote. Začasno neopravljanje nekaterih nalog delovnega mesta pa ne pomeni faktične prezaposlitve tožnika na drugo delovno mesto. Na dan podpisa sporazuma je med strankama veljala pogodba o zaposlitvi z dne 12. 1. 2007 za delovno mesto "vodja delovne enote pokopališke in pogrebne dejavnosti," skupaj z obema aneksoma k tej pogodbi z dne 11. 5. 2010 in 16. 2. 2015. Sporazum se nanaša na prenehanje te pogodbe o zaposlitvi, kot je bila spremenjena z obema aneksoma. Sodišče ni zmotno povzelo in presodilo vsebine aneksa št. 2 k pogodbi o zaposlitvi, zato tožnik v zvezi s tem sodišču neutemeljeno očita bistveno kršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP in po 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ki jih tudi sicer dovolj ne konkretizira. Ne drži, da je tožnik v postopku dokazal, da je opravljal delo pomočnika vodje, kot navaja v reviziji, saj sodišče tega ni ugotovilo oziroma je ugotovilo ravno nasprotno. Na ta način v reviziji dejansko izraža nestrinjanje z ugotovljenim dejanskim stanjem, kar pa ni dovoljen revizijski razlog.

11. Glede na navedeno in v skladu s 378. členom ZPP je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.

12. V skladu s petim odstavkom 41. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih 4 (ZDSS-1) krije tožena stranka kot delodajalec svoje stroške postopka ne glede na izid postopka.

1 Ur. l. RS, št. 26/1999 in nadaljnji.

2 Pri tožniku je bila postavljena diagnoza čustveno neuravnovešena osebnostna motenost, impulzivni tip z elementi disocialne osebnostne motnje in prilagoditvena motnja.

3 Sodba VIII Ips 268/2001 z dne 17. 9. 2002, sodba VIII Ips 110/2002 z dne 10. 12. 2002, sodba VIII Ips 411/2007 z dne 20. 4. 2009 in sodba in sklep VIII Ips 266/2011 z dne 1. 10. 2012.

4 Ur. l. RS, št. 2/2004 in nadaljnji.