Court partially allows appeal by extending temporary work incapacity date due to pending surgery.

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijani I. in III. točki izreka spremeni tako, da pravilno glasi:

"Odpravi se drugi stavek druge točke izreka odločbe št. ... z dne 12. 5. 2016 in ugotovi, da je bila tožnica začasno nezmožna za delo zaradi poškodbe pri delu tudi od 19. 5. 2017 do 31. 5. 2017."

II. V preostalem se pritožba zavrne in v nespremenjenem izpodbijanem delu (IV. točka izreka) potrdi sodna odločba sodišča prve stopnje.

III. Tožena stranka je dolžna tožnici v 15 dneh od prejema te sodne odločbe povrniti 214,13 EUR pritožbenih stroškov.

[JEDRO]

Pri začasni nezmožnosti za delo, oziroma t.i. bolniškem staležu gre za pravno relevantno dejstvo, ki se tudi v predsodnem upravnem postopku nemalokrat za krajša časovna obdobja priznava vnaprej. Zlasti tedaj, ko zdravljenje ni zaključeno, ker so potrebni nadaljnje zdravljenje, kontrole in odločanje o bolniškem staležu. Tovrstni predmet spora ne predstavlja zahtevka, s katerim tožena stranka ne bi mogla razpolagati v smislu, da ob nezaključenem zdravljenju v sodno socialnem sporu pripozna začasno nezmožnost za delo, tudi za nekaj dni preko datuma zaključka glavne obravnave.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo na podlagi pripoznave odpravilo odločbi tožene stranke št. ... z dne 13. 4. 2016 in št. ... z dne 12. 5. 2016 v delu, kjer se ugotavlja vzrok začasne nezmožnosti za delo od 1. 6. 2016 do 18. 5. 2017 (I. točka izreka). Ugotovilo je, da je bila tožnica nezmožna za delo od 1. 6. 2016 do 18. 5. 2017 zaradi poškodbe pri delu (II. točka izreka). Tožbo (pravilno: tožbeni zahtevek) v delu, vtoževane začasne nezmožnosti za delo do 31. 5. 2017 je zavrnilo (III. točka izreka). Toženo stranko je zavezalo, da za tožečo stranko na račun prvostopenjskega sodišča povrne stroške postopka v višini 406,96 EUR v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Tožnica po pooblaščenem odvetniku izpodbija I., III. in IV. točko izreka sodbe iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, da se začasna nezmožnost za delo ugotovi tudi od 18. 5. 2017 do 31. 5. 2017, oziroma sodba podrejeno razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša stroške za pritožbo.

Glede na mnenje sodnega izvedenca prof. A.A., da ni sposobna za fizična dela z levo roko, in da je začasno nezmožna za delo do konca maja 2017, je tožena stranka na naroku 18. 5. 2017 pripoznala dne 3. 5. 2017 modificiran tožbeni zahtevek. Kljub temu je sodišče začasno nezmožnost za delo priznalo le do zaključka glavne obravnave dne 18. 5. 2017.

Ne gre za zahtevek, s katerim stranki ne bi mogli razpolagati. Zato ni razloga za neupoštevanje pripoznanega zahtevka, saj se je v času izvedbe naroka pripravljala na operacijo roke zaradi nezgode pri delu dne 11. 8. 2014. Ker je obstajala možnost, da se začasna nezmožnost nadaljuje tudi po 31. 5. 2017, v kolikor bo opravila operativni poseg, je bilo nujno priznanje zadržanosti z dela do 31. 5. 2017. Tudi zato je tožena stranka pripoznala zahtevek do 31. 5. 2017 in ne samo do konca glavne obravnave, saj jo je morala osebna zdravnica ponovno napotiti na imenovanega zdravnika. Sodišče se je zavezalo, da bo sodbo izdalo najkasneje do 31. 5. 2017, da bi lahko nadaljevala začasno nezmožnost za delo po 31. 5. 2017 za čas operativnega posega in rehabilitacije. Osebna zdravnica je predlog imenovanemu zdravniku podala 30. 5. 2017, ker pa ima s sodbo priznan bolniški stalež do 18. 5. 2017, je bil predlog s sklepom z dne 1. 6. 2017 zavržen. Zaradi napačnega postopanja sodišča je izgubila pravico do bolniškega staleža po 18. 5. 2017, četudi ji po operativnem posegu nedvomno pripada.

Izpodbija tudi stroškovni izrek sodbe, saj je bilo 25. 4. 2017 prvostopenjskemu sodišču sporočeno, da umika prošnjo za brezplačno pravno pomoč oz. da odstopa od dodeljene brezplačne pravne pomoči. Sodišče bi ji bilo zato dolžno priznati odvetniške stroške za zastopanje v celoti. Ker predlogu ni sledilo, je odločitev v nasprotju z ZPP, saj ne nalaga plačilo stroškov v polnem obsegu.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. V obravnavani zadevi gre za spor zaradi zaključenega bolniškega staleža s 1. 6. 2016. Z drugostopenjsko odločbo z dne 12. 5. 2016 je odpravljen prvostopenjski sklep o zavrženju predloga za ugotovitev začasne nezmožnosti za delo (četrti odstavek izreka) in med drugim izrečeno, da je zavarovanka (v konkretnem primeru: tožnica) od 31. 3. 2016 do 31. 5. 2016 začasno nezmožna za delo zaradi poškodbe pri delu, od 1. 6. 2016 dalje pa zmožna za delo (prvi in drugi stavek drugega odstavka izreka).

5. Vendar zaključek nezmožnosti za delo z navedenim dnem ni bil pravilen, saj zdravljenje ni bilo zaključeno. S sodno izvedenskim mnenjem z dne 20. 3. 2017 je bilo prepričljivo ugotovljeno, da tožnica v vtoževanem obdobju za delo z levo roko ni bila zmožna. Tudi zdravstvena komisija tožene stranke je v pripombah na izvedensko mnenje (list. št. 27) ocenila, da tožnica za delo ni bila zmožna, da zdravljenje po poškodbi ni bilo zaključeno in bo glede na načrtovani artroskopski poseg na levem zapestju, zaključeno maja 2017. Ob takšnih strokovno medicinskih ocenah je tožena stranka na obravnavi dne 18. 5. 2017 pripoznala modificiran tožbeni zahtevek da se odpravi drugostopenjska odločba v delu, ki se nanaša na zaključen bolniški stalež s 1. 6. 2016 ter prizna začasna nezmožnost za delo zaradi poškodbe pri delu tudi od 1. 6. 2016 do 31. 5. 2017.

6. V predmetni zadevi je zagotovo podan dejanski procesni stan iz 316. člena Zakona o pravdnem postopku 1 (ZPP). Sodišče namreč po navedeni določbi ZPP brez nadaljnjega obravnavanja izda sodbo, s katero tožbenemu zahtevku ugodi, če tožena stranka do konca glavne obravnave pripozna tožbeni zahtevek. V okoliščinah konkretnega primera tako ni bilo nobenega razloga za zavrnitev zahtevka v delu vtoževane začasne nezmožnosti do 31. 5. 2017, kot pravilno poudarja pritožba.

Pri začasni nezmožnosti za delo, oziroma t.i. bolniškem staležu gre za pravno relevantno dejstvo, ki se tudi v predsodnem upravnem postopku nemalokrat za krajša časovna obdobja priznava vnaprej. Zlasti tedaj, ko zdravljenje ni zaključeno, ker so potrebni nadaljnje zdravljenje, kontrole in odločanje o bolniškem staležu. Tovrstni predmet spora ne predstavlja zahtevka, s katerim tožena stranka ne bi mogla razpolagati v smislu, da ob nezaključenem zdravljenju v sodno socialnem sporu pripozna začasno nezmožnost za delo, tudi za nekaj dni preko datuma zaključka glavne obravnave. Potem, ko je sodišče z neizpodbijanim pravnomočnim delom sodbe (II. točka izreka) sledilo pripoznavi tožene stranke in ugotovilo, da je bila tožnica zaradi poškodbe pri delu nezmožna za delo od 1. 6. 2016 do 18. 5. 2017, bi v okoliščinah konkretnega primera moralo začasno nezmožnost ugotoviti tudi od 19. 5. 2017 do 31. 5. 2017.

7. Ker sodišče prve stopnje v navedenem obsegu 316. člena ZPP ni uporabilo pravilno, gre za kršitev po 1. odstavku 339. člena ZPP, ki vpliva na pravilnost in zakonitost III. in dela I. točke izreka izpodbijane sodbe. Prvostopenjski sklep tožene stranke z dne 13. 4. 2016 (A/4) je namreč z drugostopenjsko odločbo že odpravljen, zato ga v sodnem postopku ni mogoče ponovno odpravljati. Pritožbeno sodišče je glede na predhodno navedene razloge izpodbijano I. in III. točko prvostopenjske sodbe spremenilo v skladu s 358. členom ob pravilni uporabi 316. člena ZPP tako, kot je razvidno iz I. točke izreka te sodne odločbe.

8. V preostalem je pritožbo zavrnilo, saj zoper stroškovni izrek sodbe ni utemeljena. Tožnica je bila pred prvostopenjskim sodiščem zastopana po odvetniku na podlagi odločbe BPP št. 285/2016 z dne 30. 5. 2016. Po izračunu priglašenih stroškov je zato sodišče prve stopnje pravilno uporabilo tudi 5. odst. 17. člena Zakona o odvetništvu 2 (ZOdv), ki izrecno določa, da je odvetnik, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po odvetniški tarifi. Hkrati je zakonito odredilo, da tožena stranka odmerjeni znesek nakaže na račun sodišča, ki je brezplačno pravno pomoč odobrilo.

9. Četudi dokazi v sodnem postopku kažejo na to, da bo stranka, ki je zastopana po odločbi BPP uspela, ni nobene podlage za "umik oz. odstop od dodeljene brezplačne pravne pomoči", saj je Zakon o brezplačni pravni pomoči 3 (ZBPP) ne predvideva. Postopanje pooblaščenca v predmetni zadevi je zato v nasprotju s temeljnim namenom ZBPP, da se pravica do sodnega varstva zagotovi tudi osebam, ki je brez škode za preživljanje sebe in družine, ne bi mogle uresničiti.

Tudi sicer pristojni organ pri odločanju o BPP postopa po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek, torej po ZUP-u (34. člen ZBPP). Eventualno spremembo, odpravo ali razveljavitev pravnomočne upravne odločbe o dodeljeni brezplačni pravni pomoči je tako mogoče uveljavljati le izrednimi pravnimi sredstvi, ne pa z izjavo o umiku oziroma odstopu od dodeljene pomoči, kot meni pritožba. V skladu z 2. odstavkom 365. člena ZPP je potrebno pritožbo v tem obsegu kot neutemeljeno zavrniti in potrditi izpodbijano IV. točko stroškovnega izreka prvostopenjske sodbe. Torej razsoditi, kot izhaja iz II. točke izreka te sodne odločbe.

10. Ker je tožnica s pritožbo iz spora o glavni stvari uspela, ji je tožena stranka v skladu s 154. členom ZPP dolžna povrniti 214,13 EUR stroškov pritožbenega postopka. Stroški so priznani v skladu z Odvetniško tarifo 4 (OT) v polni višini, saj pritožnica za pritožbeni postopek nima dodeljene brezplačne pravne pomoči. Priznanih je 375 točk za pritožbo in 7,4 točke za materialne stroške, kar po vrednosti 0,459 EUR znaša 175,52 EUR, povečanih za 22 % DDV pa 214,13 EUR.

1 Ur. l. RS, št. 73/2007 in 45/2008.

2 Ur. l. RS, št. 18/93 s spremembami.

3 Ur. l. RS, št. 96/2004; Uradno prečiščeno besedilo-ZBPP-UPB1 s spremembami.

4 Ur. l. RS, št. 2/2015.