Appeal court voids first-instance dismissal due to failure to apply extended statute of limitations for crimes against minors.

Ob ugoditvi pritožbi okrožnega državnega tožilca ter ob reševanju pritožb pooblaščenke oškodovanega M.D. ter pooblaščenca oškodovanih D. in A.D. se sklep se sodišča prve stopnje razveljavi.

[JEDRO]

V primerih kaznivih dejanj zoper zakonsko zvezo, družino in mladino, rok za zastaranje kazenskega pregona ni vezan na čas storitve kaznivega dejanja, ampak na oškodovančevo polnoletnost. V razmerju do drugih kaznivih dejanj je to posebnost, ki da ne bi prišlo do kršitve kazenskega zakona iz 3. točke 372. člena ZKP, mora biti spoštovana.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Okrajno sodišče v Gornji Radgoni je kot sodišče prve stopnje 13. 7. 2017 po (očitno) tretjem odstavku 293. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) zoper obdolženo S.K. in obdolženega S.D. ustavilo kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja zanemarjanja mladoletne osebe in surovega ravnanja po prvem odstavku 201. člena v zvezi s 25. členom Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) ter po prvem odstavku 96. člena ZKP sklenilo, da stroški kazenskega postopka od 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ter potrebni izdatki obdolžencev in potrebni izdatki ter nagrada njunih zagovornikov obremenjujejo proračun. Odločba je bila izdana v sklepu I K 52808/2014.

2. Zoper sklep so se pritožili okrožni državni tožilec ter pooblaščenca oškodovancev. Prvi se je pritožil zaradi kršitve kazenskega zakona s predlogom, da pritožbeno sodišče sklep razveljavi. Pooblaščenca oškodovancev sta se pritožila zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka s predlogom, da pritožbeno sodišče sklep spremeni tako, da o stroških ustavljenega postopka samo odloči. Na pritožbo okrožnega državnega tožilca sta odgovorila zagovornik obdolžene S.K. in zagovornik obdolženega S.D.. Prvi pritožnikovim ugotovitvam v splošnem ne nasprotuje, vendar odločitev sodišča prve stopnje šteje za smotrno. Kazenski pregon v zvezi z oškodovanim M.D., po prijavi katerega je do pregona prišlo, je zastaral tudi v primeru zakonsko podaljšanega roka, medtem ko so dejanja zoper D. in A.D. milejše narave in kot takšna ne zahtevajo kazensko pravnega obravnavanja. Podobno izhaja iz obrazložitve odgovora zagovornika obdolženega S.D., s tem, da smiselnosti kazenskega pregona zaradi dejanj zoper D. in A.D., ta zagovornik ne omenja.

3. Pritožbeno sodišče je po preizkusu pritožbe okrožnega državnega tožilca in ob preizkusu pritožb pooblaščencev oškodovancev ugotovilo naslednje.

4. Strinjati se je s pritožnikom, da v primerih kaznivih dejanj zoper zakonsko zvezo, družino in mladino, rok za zastaranje kazenskega pregona ni vezan na čas storitve kaznivega dejanja, ampak na oškodovančevo polnoletnost. V razmerju do drugih kaznivih dejanj je to posebnost, ki da ne bi prišlo do kršitve kazenskega zakona iz 3. točke 372. člena ZKP, mora biti spoštovana. Tudi na način, da grajani odločitvi niti v zvezi z oškodovanim M.D. ni mogoče pritrditi, čeprav bi držalo, da je od njegove polnoletnosti minilo več kot pet let, kot po drugi strani ne gre vezati dovoljenosti kazenskega pregona obdolženih za tega oškodovanca z dovoljenostjo kazenskega pregona za preostala dva oškodovanca, ki po pravilni pritožbeni ugotovitvi, še nista polnoletna. Pomeni, da je glede prvega oškodovanca potreben najprej odziv zastopnika obtožbe, ki mora po morebitni negativni odločitvi o nadaljevanju kazenskega pregona za tega oškodovanca, obtožbo v zvezi z drugima dvema oškodovancema ustrezno prilagoditi.

5. Izhajajoč iz vsebine in učinkov odločbe o pritožbi okrožnega državnega tožilca (tretji odstavek 402. člena ZKP), pritožbeno sodišče pritožb pooblaščencev oškodovancev ni preizkušalo. K temu bi bilo zavezano le, ko bi pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in ko bi v nadaljevanju moralo dolžnost odločitve o stroških oškodovancev ter postavljenih pooblaščencev, posebej pretresti.