Appeal dismissed; minor clerical errors on service document do not invalidate its authenticity or legal effect.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Res je na konkretni vročilnici z besedo izpisan samo dan, ne pa tudi mesec vročitve, vendar je treba upoštevati opombo vročevalca, iz katere izhaja, da je naslovnik sodne pošiljke starejša oseba. Povsem človeško in razumljivo je, da se je zato podpisal le s priimkom in da mu meseca vročitve ni uspelo izpisati z besedo, pač pa zgolj s številko. Navsezadnje se je pritožnik že ob prejšnjih vročitvah v tej zadevi podpisoval na enak način in njegova trditev, da se vedno podpiše tudi z imenom, ne ustreza resnici. Po presoji pritožbenega sodišča gre pri navedenem le za nebistvene oblikovne pomanjkljivosti, ki sporni vročilnici ne jemljejo njene pristnosti in verodostojnosti.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se pritožba prvega nasprotnega udeleženca z dne 28. 6. 2017 šteje za umaknjeno.

2. Prvi nasprotni udeleženec (v nadaljevanju: pritožnik) se je zoper navedeni sklep pritožil in predlaga njegovo razveljavitev. Sklicuje se na "vse" pritožbene razloge. Navaja, da plačilnega naloga z dne 7. 7. 2017 nikoli ni prejel. Vročitev z dne 22. 7. 2017, ki jo izkazuje vročilnica, v resnici ni bila opravljena. Pritožnik vročilnice ni podpisal. Mesec ni zapisan z besedo, ampak s številko, pisava pa ne pripada pritožniku. Kdo bi lahko vročilnico podpisal samo z njegovim priimkom, pritožniku ni znano, saj se sam vedno podpisuje s priimkom in imenom. Ni jasno, kaj pomeni opomba "(star)" na vročilnici. Vročilnica je s tem izgubila svojo verodostojnost. Pritožnik kot dokaz predlaga izvedenca grafološke stroke ter zaslišanje vseh družinskih članov, s katerimi prebiva. Ti bodo lahko potrdili, da nobenemu izmed njih pošiljka ni bila vročena. Ker pritožnik plačilnega naloga ni dobil, tudi rok za plačilo sodne takse še ni mogel pričeti teči, zato je izpodbijani sklep preuranjen.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Vročilnica je po prvem odstavku 149. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) 1 potrdilo o vročitvi. Gre za javno listino, za katero se domneva, da je njena vsebina resnična (prvi odstavek 224. člena ZPP). To zakonsko domnevo je mogoče ovreči z dokazom, da so dejstva v vročilnici neresnično ugotovljena ali da je vročilnica nepravilno sestavljena (peti odstavek 224. člena ZPP).

5. Pritožnik je v pritožbi predlagal dokaz z izvedencem grafologom, medtem ko predloga za zaslišanje prič (družinskih članov) ni ustrezno konkretiziral (236. člen ZPP). Ne glede na navedeno pa s pritožbo ne more uspeti, saj je že same pritožbene trditve nimajo zadostne teže, da bi lahko vzbudile dvom o pristnosti sporne vročilnice.

6. Res je na vročilnici z besedo izpisan samo dan, ne pa tudi mesec vročitve, vendar je treba upoštevati opombo vročevalca, ki jo izpostavlja sama pritožba. Iz te opombe izhaja, da je naslovnik sodne pošiljke starejša oseba. Povsem človeško in razumljivo je, da se je zato podpisal le s priimkom in da mu meseca vročitve ni uspelo izpisati z besedo, pač pa zgolj s številko. Navsezadnje se je pritožnik že ob prejšnjih vročitvah v tej zadevi podpisoval na enak način in njegova trditev, da se vedno podpiše tudi z imenom, ne ustreza resnici. Po presoji pritožbenega sodišča gre pri navedenem le za nebistvene oblikovne pomanjkljivosti, ki sporni vročilnici ne jemljejo njene pristnosti in verodostojnosti.

7. Pritožbena trditev, da pritožnik ni prejel sporne sodne pošiljke, tudi sicer terja zadržano in restriktivno obravnavo. Iz spisa je namreč razvidno, da pritožnik v svojih vlogah problematizira le vročitve tistih sodnih pošiljk, ki mu omogočajo zavlačevanje postopka in odlašanje s plačilom taksne obveznosti. 2 Takšno početje ne more uživati pravnega varstva. Navsezadnje pritožnik v pritožbi ni pojasnil, kako je mogoče, da bi se ravno ob izpodbijani vročitvi na njegovem stalnem naslovu, kjer očitno živi z drugimi družinskimi člani, znašla neka njemu neznana oseba, ki bi iz neznanih razlogov v njegovem imenu prevzela sporni plačilni nalog z dne 7. 7. 2017 oziroma se izdajala za pritožnika. Prav tako ni pojasnil, kakšen motiv naj bi ta oseba s takšnim ravnanjem zasledovala. Poleg tega iz vročilnice izhaja, da je bila opravljena osebna in ne morebiti nadomestna vročitev.

8. Tehtnih razlogov, ki bi lahko utemeljili upoštevanja vreden pomislek o tem, da je bila vročitev opravljena takrat in tako, kot izkazuje vročilnica, pritožba ne navaja. Ugotovitev izpodbijanega sklepa, da pritožnik v predpisanem roku ni plačal dolgovane sodne takse za pritožbo, je zato pravilna. Dopolnitev dokaznega postopka, za katero se zavzema pritožba, ni potrebna, ker bi pritožnik moral najprej zadostiti svojemu trditvenemu bremenu, šele nato bi si lahko obetal dokazovanje svojih trditev.

9. Izpodbijana odločitev je, upoštevaje tretji odstavek 105.a člena ZPP, tudi materialnopravno pravilna. Ker v postopku na prvi stopnji ni bilo niti procesnih kršitev, ne tistih, na katere meri pritožba, in ne tistih, na katere mora sodišče druge stopnje paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).

1 Določbe tega zakona se po 37. členu Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) smiselno uporabljajo tudi v nepravdnih postopkih.

2 Zdi se, da pritožnik poskuša doseči zastaranje svoje taksne obveznosti, zato ni odveč pojasnilo, da zastaranje pravice zahtevati plačilo takse oziroma prisilno izterjavo takse prekine vsako uradno dejanje pristojnega organa, katerega namen je plačilo oziroma izterjava takse, in da objektivni zastaralni rok znaša deset let (drugi odstavek 9. člena ZST-1). Ker gre za podedljivo obveznost, se plačilu ne morejo izogniti niti pravni nasledniki taksnega zavezanca.