Appeal allowed; bankruptcy proceeding dismissed due to failure to consider concurrent compulsory settlement request.

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

[JEDRO]

Iz izpodbijanega sklepa ni razvidno, da bi sodišče prve stopnje pri njegovi izdaji upoštevalo novi predlog za začetek postopka prisilne poravnave, ki se obravnava pod opr. št. St 000/2017. Zato se v izpodbijanem sklepu tudi ni izjavilo o vplivu tega postopka na obravnavano zadevo, prav tako tudi samo ni ugotavljalo morebitne zlorabe instituta prisilne poravnave in 152. člena ZFPPIPP.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (1.) začelo stečajni postopek nad dolžnikom, (2.) za upravitelja imenovalo M. N. in (3.) ugotovilo, da upravitelj opravlja naloge in pristojnosti upravitelja v postopku prek pravno organizacijske oblike Odvetniška pisarna - odvetnik.

2. Zoper ta sklep so se pravočasno pritožili stečajni dolžnik, družbeniki stečajnega dolžnika in njegovi upniki. Pri tem so upniki prijavili tudi udeležbo v predhodni postopek odločanja o začetku stečajnega postopka.

3. Navedli so, da je sodišče preuranjeno in napačno ugodilo upnikovemu predlogu za začetek stečajnega postopka. Odločanje o upnikovem predlogu je bilo odloženo, pri čemer je bilo dolžniku naloženo, da do 3. 1. 2017 opraviči odložitev odločanja. Dolžnik je tako 29. 12. 2016 predložil predlog za začetek postopka prisilne poravnave v nepopolni obliki, listin pa zaradi vzrokov, ki ne izvirajo iz njegove sfere, ni mogel predložiti sodišču v postavljenem roku. Za izvedbo finančnega prestrukturiranja je namreč ključnega pomena vloga strateškega partnerja stečajnega dolžnika P. d.o.o. Č., ki ima resno izkazano namero po vstopu v lastniško strukturo v stečajnega dolžnika s konverzijo terjatev v kapital stečajnega dolžnika; odkupil bo namreč terjatev upnika R. iz A. v nominalnem znesku 14.639.438,31 EUR. V tako kratkem času dolžniku ni uspelo pridobiti revidiranih poročil o finančnem položaju in poslovanju stečajnega dolžnika ter poročila pooblaščenega ocenjevalca vrednosti, zato je 13. 2. 2017 vložil predlog za podaljšanje roka za predložitev dodatne listovne dokumentacije, ki ga je sodišče zavrglo s sklepom z dne 17. 3. 2017. Zato je bil primoran vložiti nov predlog za začetek postopka prisilne poravnave, ki ga je vložil 15. 3. 2017, o katerem pa sodišče prve stopnje še ni odločilo, je pa že poravnal začetni predujem 25. 4. 2017, 3. 5. 2017 pa je novi predlog za uvedbo postopka prisilne poravnave pravočasno dopolnil. Ker so zaradi novega predloga za prisilno poravnavo z dne 15. 3. 2017 že 16. 3. 2017 nastale pravne posledice uvedbe postopka prisilne poravnave, sodišče z izpodbijanim sklepom z dne 21. 4. 2017 ne bi smelo odločati o začetku stečajnega postopka. Obstaja namreč ovira za začetek stečajnega postopka.

4. Upnik je na pritožbo odgovoril in navedel, da je sodišče pravilno izdalo izpodbijani sklep na podlagi 238. člena ZFPPIPP, ni pa jasno, kako je bil dolžnik že dva dni pred izdajo sklepa o zavrženju predloga za začetek postopka prisilne poravnave, ki se je vodil pod opr. št. St 000/2016, prisiljen vložiti nov predlog za začetek postopka prisilne poravnave. V tem primeru je nastopila litispendenca. Izognitvi začetku stečajnega postopka je namenjena tudi prisilna poravnava. Ker pa gre za zastoj v predhodnem postopku za začetek stečajnega postopka na zahtevo upnice, tak predlog ne more služiti zgolj namenu zavlačevanja in onemogočanja odločanja o predlogu upnice. Tako gre za zlorabo instituta

5. Pritožba je utemeljena.

6. Višje sodišče ugotavlja, da je pravilna pritožbena navedba, da je bil vložen nov predlog za začetek postopka prisilne poravnave, ki se pri Okrožnem sodišču v Celju vodi pod opr. št. St 000/2017. Ta predlog je prispel na sodišče 16. 3. 2017.

7. Iz izpodbijanega sklepa, izdanega 21. 4. 2017, ni razvidno, da bi sodišče prve stopnje pri njegovi izdaji upoštevalo ta novi predlog za začetek postopka prisilne poravnave, ki se obravnava pod opr. št. St 000/2017. Zato se v izpodbijanem sklepu tudi ni izjavilo o vplivu tega postopka na obravnavano zadevo, prav tako tudi samo ni ugotavljalo morebitne zlorabe instituta prisilne poravnave in 152. člena ZFPPIPP.

8. Navedeno pa pomeni, da bi bilo višje sodišče prvo, ki bi ta predlog sploh upoštevalo in bi presojalo o vplivu tega predloga na upnikov predlog za začetek stečajnega postopka. S tem pa bi višje sodišče strankam postopka odvzelo možnost pritožbe zoper takšno odločitev, zato samo o tem ne more odločiti. Zato je pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

9. V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje upošteva tudi zadevo St 000/2017 in presodi njen vpliv na upnikov predlog za začetek stečajnega postopka. Ker je upnik, ki je predlagatelj stečajnega postopka, v odgovoru na pritožbo navajal tudi obstoj zlorabe instituta, pa naj sodišče prve stopnje ta odgovor na pritožbo vloži tudi pritožnikom, da se bodo o njem lahko izjavili, predvsem je nujno, da se ima o tem priložnost seznaniti in izjaviti dolžnik. Pri odločanju naj sodišče prve stopnje presodi tudi druge navedbe iz pritožbe in odgovora na pritožbo.

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.