Appeal allowed: child support obligation ceases ex lege upon parents cohabiting in an extramarital relationship.

I. Pritožbi se ugodi, v I. in II. točki izreka sklep razveljavi in zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

III. Zadeva se dodeli drugemu sodniku sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Dolžnik utemeljeno opozarja na povezanost elementov roditeljske pravice skrbi in vzgoje ter preživljanja.

Če ločeno življenje staršev preneha zaradi (ponovnega) nastanka zunajzakonske skupnosti, v kateri je zagotovljena skupna skrb in preživljanje mladoletnega otroka, preneha pravica otroka do preživnine v denarju s samim nastopom tega dejstva (ex lege). Ta razlog je dopustno uveljavljati v izvršilnem postopku kot ugovorni razlog, ki preprečuje izvršbo (8. točka prvega odstavka 55. člena ZIZ).

Ne gre za odpravo oziroma ukinitev preživnine s kasnejšo sodno odločbo (preoblikovanje v izvršilnem naslovu opredeljenega razmerja). Izvršilno sodišče le ugotavlja nastop v zakonu opredeljenih okoliščin, ki pomenijo prenehanje v izvršilnem naslovu opredeljene denarne obveznosti preživnine.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo dolžnikov ugovor (I. točka izreka), dolžniku naložilo povrnitev upnikovih stroškov ugovornega postopka v znesku 140,45 EUR (II. točka izreka) in upničin stroškovni zahtevek v vlogi z dne 3. 3. 2016 zavrnilo (III. točka izreka).

2. Upnik v pravočasni pritožbi v delu, ki se nanaša na zavrnitev ugovora, navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno oprlo svojo odločitev na 131.a člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR). V izvršilnem postopku je dopustno uveljavljati prenehanje preživninske obveznosti kot ugovorni razlog in ni potrebno, da se o tem odloči v pravdnem postopku. Pojasnjuje, da sta odločitev o dodelitvi otroka v vzgojo in varstvo ter preživninska obveznost neločljivo povezana. Če oba starša skrbita za otroka, ga tudi oba dejansko preživljata, zato plačilo preživnine odpade. Obširno pojasnjuje, kako je v obdobju, v katerem se izterjuje preživnina, obstajala zunajzakonska skupnost, v kateri se je upnico tudi preživljalo. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa v delu, ki se nanaša na ugovor, in dodelitev zadeve drugemu sodniku. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje je v obravnavani zadevi že v predhodnem razveljavitvenem sklepu I Ip 319/2016 z dne 17. 8. 2016 pojasnilo zmotnost pristopa sodišča prve stopnje, ki s sklicevanjem na načelo formalne legalitete zavrača dopustnost ugovora prenehanja preživninske terjatve zaradi nastopa okoliščine nastanka zunajzakonske skupnosti, v kateri je bilo zagotovljeno preživljanje upnice. Sodišče prve stopnje je zavzelo stališče, da bi z upoštevanjem napotil sodišča druge stopnje poseglo v izvršilnem naslovu opredeljeno preživninsko denarno obveznost, kar je dopustno le v posebnem pravdnem postopku pred okrožnim sodiščem, ki je edino pristojno za odločanje v družinskih sporih. Ker sodišče prve stopnje ni spremenilo svojega stališča, tudi tokrat ni ugotavljalo zatrjevanih odločilnih dejstev, ampak zavrnilo dolžnikov ugovor zaradi njegove neobrazloženosti. S tem je ob zmotni uporabi materialnega prava tudi nepopolno ugotovilo dejansko stanje.

5. Ureditev instituta preživnine je sistemsko oblikovana tako, da je vložitev tožbe v pravdnem postopku, s katero se zahteva sprememba izvršilnega naslova glede preživnine (oblikovalni zahtevek), ustrezna pravna pot le v primeru spremembe potreb otroka ali zmožnosti preživninskega zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena (132. člen ZZZDR). Dolžnik ni zatrjeval nobene od navedenih okoliščin, ampak prenehanje denarne obveznosti plačila preživnine zaradi obstoja zunajzakonske skupnosti med njim in materjo preživninske upravičenke. S tem se je skliceval na zakonski dejanski stan iz 131. člena ZZZDR, po katerem starši preživljajo otroke v okviru svojega gospodinjstva, v primeru zunajzakonske skupnosti (12. člen ZZZDR) tako znotraj te skupnosti v okviru dejanskega skupnega gospodinjstva. Pri tem je dolžnik zatrjeval, da je bilo ločeno prijavljeno prebivališče staršev le navidezno z namenom, da se materi zagotovi ugodnejši položaj za uveljavitev socialnih pravic.

6. Dolžnik utemeljeno opozarja na povezanost elementov roditeljske pravice skrbi in vzgoje ter preživljanja na način, da je ločena (samostojna) obveznost plačila preživnine utemeljena le, če starša ne živita skupaj (105.a člen ZZZDR). Ločeno življenje staršev je po pojasnjenem osrednji zakonski pogoj za obstoj preživninske obveznosti v denarju. Le v takem položaju velja prisilno določilo, ki prepoveduje drugačen način izpolnitve preživninske obveznosti staršev do otrok, kot plačilo v denarju (prvi odstavek 131.a člena ZZZDR). Pravilnost navedenega stališča potrjuje tudi namen preživnine, ki je v kritju stroškov življenjskih potreb otroka, zlasti stroškov bivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb otroka (drugi odstavek 129.a člena ZZZDR). Ko so ti stroški v celoti enkrat pokriti v okviru skupnega izvrševanja varstva in vzgoje otroka s strani obeh staršev v okviru zunajzakonske skupnosti, ni razloga še za plačilo preživnine v denarju.

7. Če ločeno življenje staršev preneha zaradi nastanka zunajzakonske skupnosti, preneha pravica otroka do preživnine v denarju s samim nastopom tega dejstva (ex lege). Ta razlog je dopustno uveljavljati v izvršilnem postopku kot ugovorni razlog, ki preprečuje izvršbo (8. točka prvega odstavka 55. člena ZIZ). 1 Po pojasnjenem ne gre za kršitev vezanosti izvršilnega sodišča na izvršilni naslov (prvi odstavek 17. člena ZIZ), saj se vanj ne posega. Ne gre za odpravo oziroma ukinitev preživnine s kasnejšo sodno odločbo (preoblikovanje v izvršilnem naslovu opredeljenega razmerja). Izvršilno sodišče le ugotavlja nastop v zakonu opredeljenih okoliščin, ki pomenijo prenehanje v izvršilnem naslovu opredeljene obveznosti preživnine.

8. Po pojasnjenem je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo, sklep v izpodbijanem delu razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9. V okoliščinah, ko sodišče prve stopnje ni sprejelo predhodnih napotil sodišča druge stopnje glede uporabe materialnega prava, je to ugodilo predlogu dolžnika, da se nov postopek opravi pred drugim sodnikom sodišča prve stopnje (356. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10. Sodišče prve stopnje bo moralo po pojasnjenem v novem postopku ugotoviti vsa odločilna dejstva, ki se nanašajo na s strani dolžnika zatrjevan obstoj zunajzakonske skupnosti in dejansko skupno prebivanje staršev z upnico.

11. Odločitev o pritožbenih stroških je sodišče druge stopnje pridržalo za končno odločbo v skladu z določilom tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

1 Enako izvršilno sodišče upošteva ugovorni razlog prenehanja preživninske obveznosti po samem zakonu zaradi nastopa okoliščin na strani preživninskega upravičenca (polnoletnost, neredno šolanje, dopolnitev 26. leta starosti, sklenitev zakonske zveze - 123. člen ZZZDR).