Inheritance court dismisses appeal confirming first instance order to refer heirs to separate property determination lawsuits.

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

[JEDRO]

Ob upoštevanju zemljiškoknjižnega stanja in domneve lastninske pravice iz 11. člena SPZ ter nasprotovanja preostalih dveh dedičev je ugotovitev prvega sodišča, da je pritožničina pravica manj verjetna, pravilna.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je prekinilo zapuščinski postopek (I. točka izreka) in G. V. napotilo na pravdo, da zoper preostale dediče vloži tožbo na ugotovitev, da v premoženje zapustnika ne sodi 1/4 nepremičnin s parc. št. 279/44 in 279/45, k. o. X (II. točka izreka). Dediča S. P. in B. P. je prav tako napotilo na pravdo, da zoper preostale dediče vložita tožbo na ugotovitev, da v premoženje zapustnika sodi tudi polovica denarnih sredstev na računu dedinje G. V. in polovica osebnega avtomobila znamke Y, registriranega na ime G. V. (III. točka izreka). Dedičem je bil naložen 30-dnevni rok po pravnomočnosti sklepa za vložitev tožb, z opozorilom, da bo v primeru nevložitve tožb sodišče nadaljevalo postopek, ne oziraje se na zahtevke, glede katerih so bili napoteni na pravdo (IV. točka izreka). V točki V izreka je sodišče zapuščinski postopek prekinilo za 30 dni oziroma do pravnomočnega zaključka pravdnih postopkov, če bodo pravočasno vložene ustrezne tožbe.

2. Zoper prekinitveni in napotitveni sklep vlaga pritožbo dedinja G. V. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da na vložitev obeh tožb napoti dediča S. in B. P.

Pritožnica pritožbenih razlogov ne specificira, predlaga pa, da pritožbeno sodišče preizkusi izpodbijano odločitev v mejah razlogov, na katere mora paziti po uradni dolžnosti.

3. Preostali dediči, ki jim je bila pritožba vročena v odgovor, se nanjo niso odzvali.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Med dediči obstaja spor o obsegu zapustnikovega premoženja. Zapustnikova dedinja trdi, da v premoženje zapustnika ne sodi 1/4 nepremičnin s parc. št. 279/44 in 279/45, obe k. o. X, ker predstavlja skupno premoženje, pridobljeno v času trajanja njune zunajzakonske skupnosti. Dediča S. in B. P. pa zatrjujeta, da v zapuščino sodi tudi polovica denarnih sredstev, ki so bila v času zapustnikove smrti na računu dedinje G. V. ter polovica osebnega avtomobila Y, na katerem je kot lastnica vpisana G. V. Pritožba ne navaja konkretnih razlogov, zaradi katerih bi bila odločitev prvega sodišča o prekinitvi zapuščinskega postopka in napotitvi na pravdo G. V. ter S. in B. P. nepravilna.

6. Po uradnem preizkusu je moč ugotoviti, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo kršitev postopka in je na podlagi prvega odstavka 213. člena Zakona o dedovanju (v nadaljevanju: ZD) utemeljeno napotilo na pravdo tudi pritožnico, saj je pravilno štelo, da je njena pravica manj verjetna. Pritožnica v zvezi s svojim izločitvenim zahtevkom obširnejših trditev ni postavila in ni predložila nobenih dokazil. Ob upoštevanju zemljiškoknjižnega stanja in domneve lastninske pravice iz 11. člena Stvarnopravnega zakonika ter nasprotovanja preostalih dveh dedičev je ugotovitev prvega sodišča, da je pritožničina pravica manj verjetna, pravilna. Enako velja tudi glede napotitve na pravdo S. in B. P. Denarna sredstva, ki po njunih zatrjevanjih sodijo v zapuščino, se nahajajo na računu zapustnikove zunajzakonske partnerice, osebno vozilo Y pa je prav tako vpisano na njeno ime. Tudi onadva nista podala nikakršnih obširnejših trditev, zato je odločitev prvega sodišča o njuni napotitvi na pravdo pravilna.

7. Ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere v obsegu drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo na podlagi 2. točke 363. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.