Appeal dismissed due to lack of legal interest after voluntary withdrawal from special supervision unit.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe court dismissed the appeal because the appellant lacked legal interest, having already voluntarily withdrawn from the special supervision unit. Although the appellant contested the reasoning regarding his driving record and psychiatric evaluation, the court noted that the substantive decision to discharge him was favorable. Consequently, the appeal was rejected as it could not yield any further legal benefit for the appellant.
Legislator headnote
AI generatedZakon o pravdnem postopku; Zakon o nepravdnem postopku; Zakon o duševnem zdravju: An appeal is inadmissible if the appellant lacks legal interest, particularly when the first-instance decision is favorable and the procedural outcome has already been finalized by the appellant's withdrawal.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedFull text
Pritožba se zavrže.
[JEDRO]
Pritožnik nima pravnega interesa za pritožbo, saj se je postopek, ki se je začel po uradni dolžnosti, končal z njegovim odpustom iz oddelka pod posebnim nadzorom. S pritožbo torej zase ugodnejše odločitve ne bi mogel (več) doseči.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je po ponovljenem postopku sklenilo, da se X.Y. odpusti iz oddelka pod posebnim nadzorom.
2. Zoper navedeni sklep se je pritožil X. Y. (v nadaljevanju: pritožnik). Soglaša, da je bil njegov odpust pravilen in nujen. Ugovarja pa obrazložitvi sklepa (v 3. točki) in pojasnjuje, da ima za sabo devet prometnih nesreč, toda zanje ni bil sam kriv. Terapevti naj si vzamejo čas in ugotovijo sposobnost za vožnjo večkratnih povzročiteljev nesreč in ne njegovo. Zadnji EEG ni pokazal epileptičnih napadov. Res je imel leta 1988 pretres možganov, vendar se zadnjih deset let ni zdravil pri psihiatrih. Njegova prisilna hospitalizacija je absurd.
3. Pritožba ni dovoljena.
4. Pritožnik nima pravnega interesa za pritožbo, saj se je postopek, ki se je začel po uradni dolžnosti, končal z njegovim odpustom iz oddelka pod posebnim nadzorom. S pritožbo torej zase ugodnejše odločitve ne bi mogel (več) doseči.
5. Pritožnik očitno ni zadovoljen z nekaterimi ugotovitvami izvedenca psihiatra, ki jih je sodišče povzelo v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, vendar teh s pritožbo ne more izpodbijati. Za odločitev v obravnavanem primeru je namreč bistvena presoja sodišča prve stopnje, da ni zakonskih pogojev za pritožnikovo prisilno zdravljenje v psihiatrični bolnišnici. Pritožbeni dvom o pravilnosti diagnoze, ki jo je pritožniku postavil izvedenec psihiater, za to presojo ni relevanten. Enako velja za pritožbeno nasprotovanje pomislekom izvedenca glede pritožnikove sposobnosti za vožnjo.
6. Za pritožnikov pravni položaj v tem postopku je torej pomemben izrek sklepa in ne njegova obrazložitev. Ker je izrek sklepa za pritožnika ugoden, si od pritožbe ne more obetati nobene pravne koristi; morebitni drugi interesi pa se v sodnem postopku ne upoštevajo.
7. Pritožba po navedenem ni dovoljena in bi jo moralo zavreči že sodišče prve stopnje. Ker tega ni storilo, je sklep s takšno vsebino izdalo sodišče druge stopnje (1. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku in prvim odstavkom 30. člena Zakona o duševnem zdravju).