Supreme Court confirms withdrawal of appeal after first instance found criminal theft in labor dispute.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court confirmed that the appellant withdrew their appeal, thereby dismissing the review request. The first instance court had previously rejected the employee's claim for reinstatement and damages, finding the employer's summary dismissal justified because the employee's alleged theft of cash constituted criminal fraud under the Criminal Code. Although the parties had settled a separate labor dispute, the appellant attempted to challenge the final judgment on procedural grounds, which the Supreme Court noted was moot since the withdrawal had already occurred. The court ruled that because the appeal was withdrawn before a decision could be issued, the review request was legally extinguished.
Legislator headnote
AI generatedZPP 334. odst. 2; ZPP 383. člen: If a party withdraws an appeal before the court issues a ruling, the review request is deemed withdrawn and the court's decision to dismiss the request is based solely on the withdrawal.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Ugotovi se, da je tožeča stranka revizijo umaknila.
[JEDRO]
Ugotovi se, da je tožeča stranka revizijo umaknila.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov zahtevek za ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranke dne 5. 11. 2015 podala tožniku. Zavrnil je tudi zahtevek, da se ugotovi, da tožniku delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo 19. 11. 2015, temveč še traja z vsemi pravicami po pogodbi o zaposlitvi in da se toženi stranki naloži, da tožnika pozove nazaj na delo, mu za ves čas, ko na podlagi odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni delal, priznajo vse pravice iz dela, vključno s plačo, ki bi jo prejemal, če bi delal.
Presodilo je, da ima kršitev, ki se tožniku očita v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi vse znake kaznivega dejanja tatvine po 204. členu Kazenskega zakonika (KZ-1, Ur. l. RS, št. 50/2012 s spremembami). Ugotovilo je, da si je tožnik iz blagajne, v kateri se hrani gotovina, ki jo plačajo gostje hotela, prilastil 1.568,25 EUR. Zavrnilo je naziranje tožnika, da je to storil v skrajni sili, ker ga je tožena stranka prikrajšala pri plači. Ugotovilo je tudi, da je tožena stranka tožniku omogočila zagovor in da je bil izpolnjen tudi pogoj zakonitosti izredne odpovedi s prvega odstavka 109.
člena Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR-1, Ur. l. RS, št. 21/2013). Sodišče druge stopnje je zavrnilo tožnikovo pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Soglašalo je z dejanskimi ugotovitvami in pravnimi stališči sodišča prve stopnje.
2. Tožnik je zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vložil revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Stranki sta v drugem individualnem delovnem sporu, ki se je pred sodiščem prve stopnje vodil pod opr. št. Pd 39/2016 sklenili sodno poravnavo. V njej je tožnik umaknil revizijo, vloženo zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča Pdp 901/2016 z dne 30. 3. 2017.
3. Dokler sodišče ni izdalo odločbe, lahko stranka umakne že vloženo revizijo (drugi odstavek 334. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 383. členom ZPP). Vrhovno sodišče v zvezi z vloženo revizijo še ni izdalo odločbe, zato s tem sklepom zgolj zagotavlja, da je tožnik revizijo umaknil.