Supreme Court dismisses case for lack of jurisdiction, transferring copyright fee dispute to Administrative Court.

I. Vrhovno sodišče Republike Slovenije ni stvarno pristojno za odločanje o tožbi zoper izpodbijano odločbo.

II. Zadeva se odstopi v reševanje Upravnemu sodišču Republike Slovenije.

[JEDRO]

Vrhovno sodišče za obravnavo tožbe zoper odločitev Sveta za avtorsko pravo ni pristojno, saj gre za postopek sodnega varstva, sprožen po uveljavitvi ZKUASP.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Tožnik je 28. 4. 2017 na Vrhovno sodišče vložil tožbo zoper odločbo Sveta za avtorsko pravo št. 31229-2/2012-101 z dne 22. 3. 2017, s katero je bila zavrnjena zahteva predlagateljev za določitev tarife za čas postopka pred Svetom za avtorsko pravo in določena tarifa za radiodifuzno retransmisijo glasbenih del.

2. Vrhovno sodišče ni stvarno pristojno za odločanje o tožbi.

3. Vsako sodišče mora med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti na svojo stvarno pristojnost (prvi odstavek 19. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu, ZUS-1). Vrhovno sodišče tako ugotavlja, da je 22. 10. 2016 začel veljati Zakon o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (v nadaljevanju ZKUASP). Ta je določil, da zoper odločbo ali sklep o stroških Sveta 1 ni dovoljena pritožba, možna pa je tožba v upravnem sporu, o kateri odloča upravno sodišče na svojem sedežu (prvi odstavek 56. člena). V skladu s prehodno določbo 81. člena ZKUASP se postopki sodnega varstva zoper odločbe Sveta, ki na dan uveljavitve tega zakona tečejo po 157.d členu ZASP 2 , dokončajo po doslej veljavnih predpisih.

4. Čeprav je bila predmetna tožba vložena zoper odločbo, ki je bila izdana v postopku za določitev primerne tarife, ki se je na zahtevo predlagatelja začel dne 29. 5. 2012, to sodišče za njeno obravnavo ni pristojno, saj gre za postopek sodnega varstva, sprožen po uveljavitvi ZKUASP. Pri tem v zvezi s tožbenimi navedbami Vrhovno sodišče še pojasnjuje, da se kvaliteta pravnega varstva po ZKUASP v primerjavi z ZASP ni znižala. Stranke imajo namreč po novem pravico, da se o sporu v zvezi z določitvijo primerne tarife odloča na dveh stopnjah sojenja (na prvi stopnji pred Upravnim sodiščem in v revizijskem postopku pred Vrhovnim sodiščem). To je v primerjavi z ureditvijo po ZASP za stranke ugodneje, saj se je prej o sporu presojalo zgolj na eni stopnji, s strani Vrhovnega sodišča, brez možnosti vložitve pravnega sredstva zoper njegovo odločitev.

5. V skladu z navedenim je Vrhovno sodišče zadevo odstopilo Upravnemu sodišču Republike Slovenije, ki je pristojno za odločanje v sporu (prvi odstavek 23. člena ZPP).

1 Svet za avtorsko pravo (drugi odstavek 45. člena ZKUASP).

2 Ta je v prvem odstavku določal pristojnost Vrhovnega sodišča za odločanje o tožbi zoper odločbo.