Legislator Case Law & Legislation
VSC Sklep I Ip 320/2017 ECLI:SI:VSCE:2017:I.IP.320.2017 AI generated

Appellant's appeal allowed; creditor must submit evidence of debt transfer in objection response under ZIZ Art. 58(3).

Case Number VSC Sklep I Ip 320/2017
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Partially Allowed

Legislator summary

AI generated

The appellate court allowed the creditor's appeal, quashing the first-instance ruling that dismissed the objection to the enforcement seizure. The creditor argued that the debt transfer was known via public registers, but the lower court correctly required formal evidence in the objection response. The court held that failing to submit proof of the transfer in the objection response meant the debtor's claims were deemed true, necessitating a retrial.

Legislator headnote

AI generated

Article 58(3) of the Enforcement and Security Act; Article 40(5) of the Enforcement and Security Act: If a creditor fails to provide evidence of a debt transfer in their response to an objection, the debtor's assertions are presumed true, and the creditor cannot rely on public knowledge alone.

Keywords

AI generated
enforcement seizure debt transfer objection response burden of proof presumption of truth ZIZ Article 58 legal standing

Cited Legislation

AI generated

Cited Case Law

AI generated
Okrožno sodišče v Mariboru, Sklep Srg 2016/46166 z dne 2. 11. 2016
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

V skladu s tretjim odstavkom 58. člena ZIZ mora upnik v odgovoru na ugovor navesti dejstva in predložiti dokaze, na katere je opiral predlog za izvršbo, sicer se šteje, da so dolžnikove navedbe v ugovoru resnične. To pa zato, ker po petem odstavku 40. člena ZIZ upniku ni treba priložiti predlogu za izvršbo izvršilnega naslova, na podlagi katerega zahteva izvršbo, temveč ga mora le določno označiti. Smiselno to velja tudi za listino o prenosu terjatve.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom ugodilo ugovoru, razveljavilo sklep z dne 20. 1. 2017 in zavrnilo predlog za zavarovanje (I. točka izreka). Po pravnomočnosti sklepa bo po uradni dolžnosti v zemljiški knjigi pri nepremičninah [...] izbrisalo zaznambo sklepa o zavarovanju z dne 20. 1. 2017 (II. točka izreka). Upniku je naložilo, da je dolžan povrniti dolžnici 185,60 EUR ugovornih stroškov v roku 8 dni od vročitve sklepa, po tem roku z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka). Ugotovilo je, da je upnik v odgovoru na ugovor navedel, da je 2. 11. 2016 prišlo do registrskih sprememb in sicer pripojitve Zavarovalnice 1 k Zavarovalnici 2, ki sedaj posluje pod firmo Zavarovalnica 3 ter so vse pravice in obveznosti Zavarovalnice 1. prešle na Zavarovalnica 3. Vendar bi moral upnik že v predlogu za zavarovanje določno označiti javno ali po zakonu overjeno listino, s katero bi dokazal, da je bila terjatev prenesena ali je na drug način prešla nanj.

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo upnik iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da je že v predlogu za zavarovanje označil, da je bil upnik prej Zavarovalnica 1. Pripojitev, zaradi katere je po določilih Zakona o gospodarskih družbah prišlo do univerzalnega nasledstva upnika in posledično do prehoda terjatve nanj, je bila sodišču znana in bi morala biti znana, saj gre za registrski in s tem javno dostopen podatek o spremembah pri gospodarskih subjektih. Že ob izdaji sklepa je sodišče gotovo vedelo za pripojitev upnika iz izvršilnega naslova, ki je podlaga sklepa o zavarovanju, in s tem za univerzalno nasledstvo novega upnika ter to upoštevalo, sicer bi zavrglo predlog za zavarovanje, saj gre za presojo aktivne legitimacije in s tem ugotovitev procesne predpostavke.

3. Sodišče prve stopnje je vročilo pritožbo dolžnici po pooblaščenki s pozivom, odgovora ni vložila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Prvi odstavek 24. člena ZIZ res določa, da sodišče dovoli izvršbo tudi na predlog nekoga, ki v izvršilnem naslovu ni označen kot upnik, če v predlogu za izvršbo določno označi javno ali po zakonu overjeno listino, s katero lahko dokaže, da je bila terjatev prenesena ali je na drug način prešla nanj. Kadar to ni mogoče, se prenos terjatve dokazuje s pravnomočno odločbo, izdano v pravdnem postopku. Vendar spregled te določbe ne pomeni prekluzije in ZIZ upniku ne jemlje možnosti dopolnitve predloga v ugovornem postopku. Ravno nasprotno, v skladu s tretjim odstavkom 58. člena ZIZ mora upnik v odgovoru na ugovor navesti dejstva in predložiti dokaze, na katere je opiral predlog za izvršbo, sicer se šteje, da so dolžnikove navedbe v ugovoru resnične. To pa zato, ker po petem odstavku 40. člena ZIZ upniku ni treba priložiti predlogu za izvršbo izvršilnega naslova, na podlagi katerega zahteva izvršbo, temveč ga mora le določno označiti. Smiselno to velja tudi za listino o prenosu terjatve. Zaključek sodišča prve stopnje pomeni, da je bil upnik na slabšem, kot če ne bi predložil nobenih listin. Upnik je k odgovoru na ugovor priložil sklep Okrožnega sodišča v Mariboru Srg 2016/46166 z dne 2. 11. 2016 o izbrisu prvotnega upnika zaradi vpisa čezmejne združitve in pripojitve, po katerem je na podlagi univerzalnega pravnega nasledstva postal upnik. V pritožbi še utemeljeno navaja, da bi (v primeru dvoma) moralo sodišče prve stopnje v okviru presoje predloga za zavarovanje razčistiti morebitno vprašanje aktivne legitimacije in da je v predlogu za zavarovanje navedel oba upnika ter priložil pravnomočno sodbo, ki se glasi na tožečo stranko - prejšnjega upnika. Z izpodbijanim sklepom je zmotno uporabilo materialno pravo in zaradi tega nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Sodišče druge stopnje je ocenilo, da glede na naravo stvari in okoliščine primera, zlasti zaradi zagotavljanja pravice do pritožbe po 25. členu Ustave RS, ne more samo dopolniti postopka oziroma odpraviti omenjene pomanjkljivosti. Ugodilo je pritožbi upnika, razveljavilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje in mu zadevo vrnilo v nov postopek (355. člen ZPP v zvezi s 3. točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ) 1 .

6. V novem postopku naj sodišče prve stopnje ponovno odloči o ugovoru dolžnice.

7. Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Sodišče druge stopnje ni moglo spremeniti izpodbijanega sklepa, ker sodišče prve stopnje ni odgovorilo na vse ugovorne trditve, med drugim, da je terjatev nižja, kot jo navaja upnik, da je dolžnica konkretizirala navedbe ter predložila dokaze, da je upnik je v odgovoru na ugovor delno priznal dolžničine navedbe (4. točka obrazložitve).