Plaintiff's appeal allowed; debt acknowledged in simplified enforcement procedure counts as admission, barring costs.

I. Pritožbi se ugodi in se prvostopenjski sklep v II. točki izreka spremeni tako, da se zavrne zahtevek tožene stranke za povrnitev stroškov postopka.

II. Stranki sami nosita svoje pritožbene stroške.

[JEDRO]

Temeljno pravilo je, da mora stranka, ki v pravdi ne uspe, povrniti nasprotni stranki stroške postopka. Tožeča stranka uspe tudi, če tožena stranka pripozna terjatev.

Če je terjatev priznana v postopku poenostavljene prisilne poravnave, je takšno ravnanje dolžnika (priznanje terjatve) vsebinsko enako kot pripoznava zahtevka. Posledica priznanja terjatve v postopku poenostavljene prisilne poravnave je torej ta, da je potrebno tožbo zavreči, saj je tožeča stranka s svojim zahtevkom uspela. Zoper takšen, z vidika tožeče stranke naključen dogodek, se tožeča stranka niti ne more braniti, k njemu tudi sicer ne prispeva nič.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 210625/2013 z dne 24.12.2013 v celoti razveljavi in se tožba zavrže (I. točka izreka). Odločilo je še, da je tožeča stranka dolžna toženi v 15 dneh povrniti pravdne stroške v znesku 3.058,80 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku paricijskega roka do plačila (II. točka izreka).

2. Zoper II. točko izreka sklepa se iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, ZPP) v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP pravočasno pritožuje tožeča stranka. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep v izpodbijanem delu spremeni tako, da tožena stranka sama nosi svoje stroške pravdnega postopka. Zahteva povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

3. Pritožba tožeče stranke je bila vročena toženi stranki, ki v pravočasnem odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in naložitev stroškov odgovora na pritožbo tožeči stranki.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Predmetni postopek se je začel s tem, ko je tožeča stranka zoper toženo vložila predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine dne 23.12.2013. Okrajno sodišče v Ljubljani je dne 24.12.2013 izdalo sklep o izvršbi, zoper katerega je tožena stranka vložila obrazložen ugovor dne 17.1.2014, tako da je Okrajno sodišče v Ljubljani s sklepom z dne 3.3.2014 razveljavilo navedeni sklep o izvršbi v delu, v katerem je dovoljena izvršba in določen izvršitelj ter odločilo, da bo o predmetnem zahtevku in stroških odločalo sodišče v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani (2. odstavek 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS, št. 51/98 s spremembami, ZIZ)). Tožeča stranka je nato dne 16.6.2014 dopolnila tožbo, tožena stranka pa je dne 22.8.2014 vložila prvo pripravljalno vlogo, v kateri je med drugim navedla, da se je nad njo začel postopek poenostavljene prisilne poravnave, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Kopru.

6. Nad toženo stranko se je dne 27.6.2014 začel postopek poenostavljene prisilne poravnave, ki se je vodil pred Okrožnim sodiščem v Kopru pod opr. št. St 000. S pravnomočnim sklepom Okrožnega sodišča v Kopru, opr. št. St 000 z dne 29.10.2014 (ta je postal pravnomočen dne 14.11.2014), je bila navedena poenostavljena prisilna poravnava potrjena. Terjatev tožeče stranke, ki jo je vtoževala v predmetnem pravdnem postopku, je bila v postopku poenostavljene prisilne poravnave nad toženo stranko priznana v celoti.

7. Sodišče prve stopnje (Okrožno sodišče v Ljubljani) je nato z izpodbijanim sklepom (sklep z dne 2.2.2016) v celoti (smiselno še v preostalem delu, to je v 1. in 3. odstavku izreka) razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 210625/2013 z dne 24.12.2013 in zavrglo tožbo (I. točka izreka izpodbijanega sklepa). Tako je odločilo, ker je ugotovilo, da je s priznanjem zadevne terjatve v postopku poenostavljene prisilne poravnave prenehala pravica tožeče stranke uveljavljati to terjatev v predmetnem pravdnem postopku. Štelo je, da kolikor je bila namreč terjatev priznana v postopku poenostavljene prisilne poravnave, je sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave že izvršilni naslov (3. odstavek 215. člena v zvezi z 2. in 4. odstavkom 221.b člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Ur. l. RS, št. 126/07 s spremembami, ZFPPIPP). Glede preostanka pa je pravica tožeče stranke po uveljavljanju te terjatve prenehala na temelju 1. odstavka 214. člena v zvezi z z 2. in 4. odstavkom 221.b člena ZFPPIPP. V II. točki izreka izpodbijanega sklepa pa je sodišče prve stopnje odločilo še o stroških pravdnega postopka, in sicer tako, da je tožeči stranki naložilo v plačilo pravdne stroške tožene stranke v višini 3.058,80 EUR.

8. Temeljno pravilo je, da mora stranka, ki v pravdi ne uspe, povrniti nasprotni stranki stroške postopka (1. odstavek 154. člena ZPP). Tožeča stranka uspe tudi, če tožena stranka pripozna terjatev. Priznanje terjatve v postopku prisilne poravnave je mogoče primerjati s pripoznavo terjatve v pravdnem postopku (1. odstavek 316. člena ZPP). Ravnanje dolžnika (tožene stranke), ki v postopku poenostavljene prisilne poravnave prizna terjatev, ima namreč enake učinke kot pripoznava tožbenega zahtevka v pravdnem postopku. 1

9. Tožeča stranka je zoper toženo začela izvršbo na podlagi verodostojne listine še pred začetkom insolvenčnega postopka (poenostavljene prisilne poravnave) nad toženo stranko. Namen izvršbe na podlagi verodostojne listine je prav doseči učinkovito uveljavitev upnikove (tožničine) terjatve. Tožena stranka (sprva še kot dolžnik) je zahtevku nasprotovala, s čimer je dala tožeči stranki povod za tožbo. Kakšne druge možnosti, razen začetka pravdnega postopka, tožeča stranka torej ni imela. Z začetkom postopka poenostavljene prisilne poravnave nad toženo stranko je lahko tožeča stranka uveljavljala predmetno terjatev tudi v tem postopku. Odločanje o isti terjatvi znotraj postopka poenostavljene prisilne poravnave predstavlja zakonsko izjemo od prepovedi visečnosti pravde. Če je terjatev priznana v postopku poenostavljene prisilne poravnave, je takšno ravnanje dolžnika (priznanje terjatve) vsebinsko enako kot pripoznava zahtevka (1. odstavek 316. člena ZPP). Posledica priznanja terjatve v postopku poenostavljene prisilne poravnave je torej ta, da je potrebno tožbo zavreči ali pa razveljaviti sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine še v 1. in 3. odstavku izreka in zavreči tožbo, saj je tožeča stranka s svojim zahtevkom uspela. Zoper takšen, z vidika tožeče stranke naključen dogodek, se tožeča stranka niti ne more braniti, k njemu tudi sicer ne prispeva nič. Tožena stranka zaradi tega ni upravičena do povrnitve pravdnih stroškov, ne glede na to, da je bila tožba zavržena. 2

10. Tožena stranka v odgovoru na tožbo sicer opozarja, da tožeča stranka po pravnomočno potrjeni poenostavljeni prisilni poravnavi ni umaknila tožbe, s čimer ji je povzročila stroške (stroški pristopa na dva naroka), vendar pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožeča stranka zaradi neenotne sodne prakse glede vprašanja, ali pravnomočen sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave predstavlja izvršilni naslov 3 , utemeljeno ni umaknila tožbe.

11. Glede na vse obrazloženo je pritožbeno sodišče izpodbijano II. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje z dne 2.2.2016, v skladu s 3. točko 365. člena ZPP, spremenilo tako, kot izhaja iz I. točke izreka tega sklepa.

12. O stroških pritožbenega postopka je pritožbeno sodišče odločilo v skladu s 1. odstavkom 154. člena in 155. člena ZPP ter 163. členom ZPP. Sodišče tožeči stranki, ki je sicer s pritožbo uspela, ni priznalo nobenih stroškov, saj teh ni navedla dovolj določno. ZPP v 2. odstavku 163. člena določa, da mora stranka stroške navesti opredeljeno. Tožeča stranka bi torej morala določno navesti vrste stroškov in kolikšen znesek zahteva kot nadomestilo za posamezno vrsto stroškov, da bi zadostila bremenu, ki ga nosi po 2. odstavku 163. člena ZPP. Ker tega ni storila, ni upravičena do povračila nobenih stroškov. Tožena stranka pa z odgovorom na pritožbo v ničemer ni prispevala k dodatni razjasnitvi zadeve, zato je pritožbeno sodišče odločilo, da pravdni stranki krijeta sami svoje stroške pritožbenega postopka.

1 Npr. sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. 1276/2015 z dne 30.9.2015.

2 Podobno npr sklepi Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. I Cpg 1276/2015 z dne 30.9.2015, opr. št. I Cpg 1936/2014 z dne 11.12.2014 in opr. št. I Cpg 1109/2013 z dne 15.10.2013 ter sodba in sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 251/2012 z dne 15.1.2013.

3 Npr. sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. Cst 787/2015 z dne 12.1.2016 in sklep Višjega sodišča v Mariboru, opr. št. I Cpg 167/2015 z dne 4.6.2015 ter sklep Višjega sodišča v Ljubljani Cst 496/2016 z dne 2.8.2016.