Appeal dismissed; probate invalidity suit is property dispute; value determines jurisdiction; appeal on value rejected.

I. Pritožba zoper točko I izreka se zavrže.

II. Pritožba zoper točko II in III izreka se zavrne.

[JEDRO]

Spor o neveljavnosti oporoke je opredeliti kot premoženjski spor.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče pod točko I presodilo, da vrednost spornega predmeta znaša 114.822,00 EUR, pod točko II in III izreka pa je odločilo, da Okrajno sodišče v Mariboru ni stvarno pristojno za odločanje v navedeni zadevi ter da se po pravnomočnosti tega sklepa zadeva odstopi v reševanje Okrožnemu sodišču v Mariboru kot stvarno pristojnemu sodišču.

2. Prvostopni sklep s pritožbo izpodbija tožeče stranka "zaradi nepopolne in zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter kršitve pravil postopka". V pritožbi navaja, da je prvostopno sodišče zmotno ugotovilo vrednost spornega predmeta, ker pri določitvi vrednosti ni upoštevalo, da sta tožnik in njegov brat nujna dediča ter tako vrednost sporne zapuščine, katero predstavlja nepremičnina v vrednosti 114.822,00 EUR, znaša polovico le te, torej 65.448,54 EUR. Sicer pa je na tožeči stranki, da sporno vrednost sama določi in v tako določitev sodišče v obravnavani zadevi, v kateri je predmet spora neveljavnost oporoke, ne more posegati. Pritožbenemu sodišču predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3. Korekturno dolžnost sodišča glede ugotavljanja vrednosti spornega predmeta določa tretji odstavek 44. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) 1 , v katerem je izrecno določeno, da zoper sklep sodišča o določitvi sporne vrednosti, ni posebne pritožbe. Iz navedenega razloga je prvostopno sodišče pritožbo tožeče stranke zoper točko I izpodbijanega sklepa (sklep o določitvi vrednosti spornega predmeta) v skladu s 1. točko 365. člena v zvezi z določbo drugega odstavka 363. člena in tretjega odstavka 44. člena ZPP zavrglo kot nedovoljeno. V zvezi s pritožbenimi izvajanji, da lahko stranka sama postavi vrednost spornega predmeta, v kar sodišče ne more posegati, pritožbeno sodišče le dodaja, da v primeru, ko se vrednost spornega predmeta navezuje na uporabo določb o pristojnosti, tožeča stranka z določitvijo vrednosti spornega predmeta ne more povsem prosto razpolagati. V takem primeru je vrednost spornega predmeta na podlagi prvega odstavka 19. člena ZPP 2 podvržena presoji sodišča po določbi tretjega odstavka 44. člena ZPP. V danem primeru pa se vrednost spornega predmeta navezuje ravno na uporabo določb o pristojnosti. Tožeča stranka navaja vrednost spornega predmeta v znesku 5.000,00 EUR, iz podatkov spisa pa izhaja, da vrednost zapuščine, ki je predmet dedovanja na podlagi sporne oporoke, predstavlja nepremičnino v vrednosti preko 100.000,00 EUR (ocena GURS-a je 114.822,00 EUR), predmet dedovanja pa so tudi denarna sredstva.

4. Prvostopno sodišče je tudi pravilno odločilo, da za sojenje v predmetni zadevi ni stvarno pristojno Okrajno sodišče v Mariboru, ker vrednost spornega predmeta presega znesek 20.000,00 EUR 3 , pri čemer je spor o neveljavnosti oporoke opredeliti kot premoženjski spor. Od odločitve o navedenem sporu je odvisno dedovanje premoženja zapustnika, v konkretnem primeru med zakonite ali oporočne dediče.

5. Odločitev pritožbenega sodišča temelji na določbi 1. in 2. točke 365. člena ZPP.

6. Pritožbeni stroški niso priglašeni.

1 Če je v primeru iz drugega odstavka tega člena tožeča stranka navedla očitno previsoko ali prenizko vrednost, tako da nastanejo vprašanja o stvarni pristojnosti ali pravici do revizije, se mora sodišče najpozneje na glavni obravnavi pred začetkom obravnavanja glavne stvari na hiter in primeren način prepričati o pravilnosti navedene vrednosti. O tem takoj odloči s sklepom, zoper katerega ni posebne pritožbe.

2 Vsako sodišče mora med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti na svoj stvarno pristojnost.

3 Po določbi prvega odstavka 30. člena ZPP so okrajna sodišča pristojna za sojenje v sporih o premoženjskopravnih zahtevkih, če vrednost spornega predmeta ne presega 20.000,00 EUR.