Appeal dismissed: prior counterclaim does not suspend enforcement of final judgment without joint ruling.

Pritožba se zavrne in izpodbijani sklep potrdi.

[JEDRO]

Če je pritožnik v postopku, v katerem je upnik pridobil izvršilni naslov, uveljavljal svojo nasprotno terjatev z nasprotno tožbo, bi to lahko pomenilo le upošteven ugovorni razlog v okviru 8. točke 55. člena ZIZ (ugovor pobotanja), če bi pravdno sodišče hkrati z odločitvijo o upnikovemu tožbenem zahtevku odločilo tudi o zahtevku po nasprotni tožbi. Ker pa tega ni storilo, to ne more vplivati na odločitev izvršilnega sodišča o pravilnosti sklepa o izvršbi na podlagi nedvomno obstoječega izvršilnega naslova.

Pritožnik se ne strinja, da bo moral svojo obveznost izpolniti pred (pravnomočno) odločitvijo o njegovi nasprotni tožbi, vendar to ne more biti razlog za odlog izvršbe.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (I.) zavrnilo dolžnikov ugovor zoper sklep o izvršbi; (II.) zavrnilo njegov predlog za odlog izvršbe in v (III.) odločilo, da upnik sam krije stroške odgovora na ugovor.

2. Zoper sklep se je pritožil dolžnik.

3. Upnik na pritožbo ni odgovoril.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov (prvi odstavek 360. člena Zakona o pravdnem postopku; ZPP) in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).

6. Izvršilni naslov predstavlja pravnomočna in izvršljiva sodba Okrožnega sodišča v Ljubljani XIV Pg 1669/2014 z dne 26. 5. 2015 (A1). Pritožnik obstoja te sodbe kot izvršilnega naslova niti ne izpodbija, navaja le, da izvršba ne more biti utemeljena, saj ima zoper upnika nasprotno terjatev, ki jo je v postopku, v katerem je bil izdan izvršilni naslov, tudi uveljavljal z nasprotno tožbo, vendar je bil postopek po nasprotni tožbi izločen v poseben (pravdni) spis.

7. Ugovarjano ni utemeljen ugovorni razlog iz 55. člena ZIZ. Nedvomno izvršilni naslov še vedno obstoji. Če je pritožnik v postopku, v katerem je upnik pridobil izvršilni naslov, uveljavljal svojo nasprotno terjatev z nasprotno tožbo, bi to lahko pomenilo le upošteven ugovorni razlog v okviru 8. točke 55. člena ZIZ (ugovor pobotanja), če bi pravdno sodišče hkrati z odločitvijo o upnikovemu tožbenem zahtevku odločilo tudi o zahtevku po nasprotni tožbi (iz izvršilne zadeve tudi izhaja, da je upnik ugovoru nasprotoval; glej ugovor na red. št. 12). Ker pa tega ni storilo, to ne more vplivati na odločitev izvršilnega sodišča o pravilnosti sklepa o izvršbi na podlagi nedvomno obstoječega izvršilnega naslova. Pravilnost postopanja sodišča v postopku, v katerem je izvršilni naslov nastal (to pritožnik smiselno uveljavlja z zatrjevanjem glede izločitve odločanja o nasprotni tožbi in posledično preuranjenostjo te izvršbe), ne more biti predmet presoje izvršilnega sodišča, ki sodbo le izvršuje.

8. Pravilna je tudi odločitev sodišča prve stopnje glede predlaganega odloga izvršbe.

9. Tudi tu pritožnik v bistvu uveljavlja enak pritožbeni razlog, kot ga je uporabil pri nasprotovanju zoper sklep o izvršbi oziroma zoper odločitev o ugovoru. Pritožnik se ne strinja, da bo moral svojo obveznost izpolniti pred (pravnomočno) odločitvijo o njegovi nasprotni tožbi, vendar to ne more biti razlog za odlog izvršbe. V nasprotnem primeru bi bila izvotljena upnikova pravica do učinkovitega sodnega varstva (sedaj judikatne terjatve). Tako tudi ne more biti nobenega dvoma, da v tej zadevi niso bile podane posebne okoliščine za odlog izvršbe iz drugega odstavka 71. člena ZIZ.

10. Pritožba ni utemeljena in niso podani pritožbeni razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti, zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).