Appeal allowed: Dismissal of action for invalid execution between companies remanded to district court under commercial rules.

Pritožbi se ugodi in sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

[JEDRO]

Sodišče druge stopnje se v celoti strinja s to argumentacijo in stališčem, da je za opredelitev spora kot spora o stvarnih pravicah bistven zahtevek, ne pa tožbene trditve. V pravdi zaradi nedopustnosti izvršbe gre, glede na tožbeni zahtevek, za obligacijskopravni spor (in ne za stvarnopravnega), zato je, kadar sta pravdni stranki gospodarski družbi, za sojenje pristojno okrožno sodišče po pravilih gospodarskega spora. Takšno je tudi stališče višjih sodišč v novejši sodni praksi (tako sklep VSK I Cp 325/2015 z dne 22. 5. 2016 in sklep VSL R 1/2017 z dne 1. 3. 2017).

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da ni stvarno pristojno odločati v predmetni zadevi (I. točka izreka), ter da se bo po pravnomočnosti tega sklepa zadeva odstopila stvarno in krajevno pristojnemu Okrajnemu sodišču v Murski Soboti.

2. Proti temu sklepu se pritožuje tožeča stranka in uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka in zmotno uporabo materialnega prava. Ne soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da tožeča stranka s tožbo zahteva ugotovitev nedopustnosti izvršbe, s čemer uveljavlja stvarnopravno lastninsko pravico, zato gre v zadevi za spor o stvarni pravici na premičnini, v teh sporih pa naj bi se v skladu z drugim odstavkom 481. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) pravila v gospodarskih sporih ne uporabljala. Tožeča stranka meni, da gre v predmetni zadevi za obligacijskopravni zahtevek in ne stvarnopravnega, kot se je na to stališče postavilo sodišče prve stopnje. Kadar sta v sporu dve pravni osebi, kot je to v predmetni zadevi, je za sojenje pristojno okrožno sodišče in to po pravilih gospodarskih sporov.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je izpodbijano odločitev sprejelo z obrazložitvijo, da je predmet tožbe ugotovitev nedopustnosti izvršbe na predmetu izvršbe, to je na premični stvari, pri čemer tožeča stranka utemeljuje tožbeni zahtevek s sklicevanjem na lastninsko pravico na predmetu izvršbe. Zavzelo je stališče, da gre za izločitveno tožbo, ki je namenjena varstvu lastninske pravice, zato gre za spor o lastninski pravici, torej za spor o stvarni pravici. Ker se v takšnih primerih pravila v postopku v gospodarskih sporih ne uporabljajo in ker mora vsako sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti na svojo stvarno pristojnost in ker gre za pravdni spor, za katerega je določena pristojnost okrajnega sodišča glede na vrednost spornega predmeta, je sprejelo sklep o svoji stvarni nepristojnosti in odločitev, da se bo zadeva odstopila stvarno in krajevno pristojnemu Okrajnemu sodišču v Murski Soboti.

5. V predmetni zadevi se zastavlja vprašanje stvarne pristojnosti za odločanje o tožbi z zahtevkom na ugotovitev nedopustnosti izvršbe. Ker sta pravdni stranki gospodarski družbi, po subjektivnem kriteriju, torej kriteriju, ki upošteva stranke, ki v sporu nastopajo, pridejo v poštev pravila o postopku v gospodarskih sporih (konkretno 1. točka prvega odstavka 481. člena ZPP).

6. Ne glede na dejstvo, da so se v sodni praksi nekatera višja sodišča res izrekla, da gre v pravdi za nedopustnost izvršbe na (ne)premičninah, ko se tožeča stranka sklicuje na svojo lastninsko pravico, za spor o stvarni pravici in da se zato, kljub temu, da bi šlo po subjektivnem kriteriju iz prvega odstavka 84. člena ZPP za gospodarski spor, glede na drugi odstavek 481. člena ZPP ne uporabljajo pravila o postopku v gospodarskih sporih, pa sodišče druge stopnje takšnemu stališču ne pritrjuje. Dejstvo je namreč, da za enotnost sodne prakse skrbi Vrhovno sodišče Republike Slovenije. To je v sklepu II Ips 568/2007 z dne 16. 4. 2009 zavzelo stališče, da spor med dolžnikom in upnikom o nedopustnosti izvršbe, ne glede na trditve v tožbi, ne predstavlja spora o stvarnih pravicah in zato glede uporabe postopka v konkretnem primeru ni mogoče uporabiti objektivnega kriterija iz drugega odstavka 481. člena ZPP. Navedlo je še, da je postopkovna pravila treba razlagati restriktivno in je zato relevantna narava spora odvisna od vsebine tožbenega zahtevka (tožeča stranka je zahtevala, da se izvršba izreče za nedopustno).

7. Sodišče druge stopnje se v celoti strinja s to argumentacijo in stališčem, da je za opredelitev spora kot spora o stvarnih pravicah bistven zahtevek, ne pa tožbene trditve. V pravdi zaradi nedopustnosti izvršbe gre, glede na tožbeni zahtevek, za obligacijskopravni spor (in ne za stvarnopravnega), zato je, kadar sta pravdni stranki gospodarski družbi, za sojenje pristojno okrožno sodišče po pravilih gospodarskega spora. Takšno je tudi stališče višjih sodišč v novejši sodni praksi (tako sklep VSK I Cp 325/2015 z dne 22. 5. 2016 in sklep VSL R 1/2017 z dne 1. 3. 2017).

8. Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje pritožbi tožeče stranke ugodilo in sklep sodišča prve stopnje razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP).