Appeal dismissed; defendant liable for service fees caused by their own failure to collect court papers.

I. Pritožba obsojenega D. V. se zavrne kot neutemeljena.

II. Obsojenca se oprosti plačila sodne takse kot stroška tega pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Pritožbeno sodišče ne dvomi, da so pooblaščenemu vročevalcu nastali stroški, kot so bili priglašeni, pritožba pa s pavšalnimi trditvami, da si je sodišče prve stopnje navedene stroške izmislilo, ne more uspeti.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje obsojenemu D. V. naložilo, da na račun Okrožnega sodišča v Mariboru plača stroške vročevalca v višini 156,16 EUR, kar predstavlja stroške kazenskega postopka, nastale po krivdi obsojenca, ker ni sprejemal sodnih pisanj.

2. Zoper tak sklep se je obsojenec pritožil smiselno zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja, s predlogom, da pritožbeno sodišče napadeni sklep razveljavi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Kot je v izpodbijanem sklepu pravilno navedlo že prvostopno sodišče, prvi odstavek 94. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) med drugim določa, da obdolženec ne glede na izid kazenskega postopka plača stroške postopka, ki jih povzroči po svoji krivdi. Po 1. točki drugega odstavka 92. člena ZKP pa spadajo med stroške postopka tudi stroški za vročanje pisanj po pravni ali fizični osebi. Pri tem je sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa tehtno pojasnilo, da je bilo v predmetnem primeru vročanje sodnih pisanj po pooblaščenem vročevalcu upravičeno. Iz podatkov kazenskega spisa namreč izhaja, da je prvostopno sodišče obsojencu vročalo vabili za glavno obravnavo dne 26. 9. 2016 in za dne 20. 2. 2017 najprej priporočeno po pošti, a vročitve na tak način niso bile uspešne, kot to izhaja iz vrnjenih sodnih pisanj (list. št. 47, 76 in 77). O prispelih pismih je bil tudi večkrat obveščen, a jih kljub temu ni dvignil, zaradi česar je prvostopno sodišče odredilo, da se mu vabila poskušajo vročiti preko pooblaščenega vročevalca. Slednji je svoje storitve tudi opravil, kot to izhaja iz specificiranih stroškovnikov, ki jih predložil sodišču prve stopnje in na podlagi katerih mu je bila nato po sklepih, citiranih v izpodbijanem sklepu, odmerjena nagrada v skupnem znesku 156,16 EUR. Ker torej obsojenec sodnih pisanj ni prevzemal in je bila potrebna njihova vročitev po pooblaščenem vročevalcu, gre nedvomno za stroške, ki jih je obsojenec povzročil po svoji krivdi.

5. Pritožbeno sodišče ne dvomi, da so pooblaščenemu vročevalcu nastali stroški, kot so bili priglašeni, pritožba pa s pavšalnimi trditvami, da si je sodišče prve stopnje navedene stroške izmislilo, ne more uspeti. Pritožba pri tem tudi neutemeljeno izpostavlja, da ni logično, zakaj mu je izpodbijani sklep lahko bil vročen po pošti, druga sodna pisanja pa ne. Pritožnik namreč spregleda, da mu je bil izpodbijani sklep vročen v skladu s petim odstavkom 87. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) tako, da mu je bil ta zaradi nepravočasnega prevzema sodnega pisma na pošti puščen v hišnem predalčniku, medtem ko morajo biti vabila na glavno obravnavo po prvem odstavku 120. člena ZKP vedno vročena osebno. To pomeni, da mora naslovnik njihov sprejem potrditi s podpisom vročilnice in mu zato ne morejo biti puščena v hišnem predalčniku, izjemo predstavlja le neupravičena odklonitev sprejema pisma po 123. členu ZKP.

6. Do drugačne odločitve, kot jo je sprejelo prvostopno sodišče tudi ne more privesti sklicevanje obsojenca na slabo premoženjsko stanje. Določba četrtega odstavka 95. člena ZKP, po kateri se lahko obsojenca oprosti povrnitve vseh ali dela stroškov kazenskega postopka, namreč ni mogoče uporabiti v primeru, ko obsojenec te stroške povzroči po svoji krivdi (šesti odstavek 95. člena ZKP).

7. Glede na vse zgoraj navedeno in ker pritožbeno sodišče pri uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni ugotovilo kršitev iz petega odstavka 402. člena ZKP, je bilo potrebno pritožbo obsojenca zavrniti kot neutemeljeno.

8. Ker obsojenec s pritožbo ni uspel, bi moral plačati sodno takso kot strošek pritožbenega postopka sodno takso. Glede na premoženjske razmere obsojenca, ki izhajajo iz podatkov spisa, pa pritožbeno sodišče meni, da bi lahko bilo s plačilom sodne takse ogroženo njegovo vzdrževanje, zaradi česar ga je skladno s četrtim odstavkom 95. člena v zvezi s prvim odstavkom 98. člena ZKP oprostilo plačila sodne takse v zvezi s predmetno pritožbo.