Supreme Court dismisses appeal in labor dispute where expert medical opinion established employee's work capacity.

Revizija se zavrne.

[JEDRO]

Vpliv zdravstvenih težav na zdravje in funkcioniranje, ki jih je tožeča stranka izpostavila, sta pojasnila specialista ortopedije in psihiatrije. Odgovor o njihovem vplivu na opravljanje del in nalog diplomiranega ekonomista, pa je v domeni specialista medicine dela. Ta je odgovoril na vsa vprašanja tožeče stranke in jih tudi strokovno utemeljil, dodatno pa še pojasnil na ustnem zaslišanju. Dejansko stanje je bilo na podlagi ustrezno obrazloženega in dodatno pojasnjenega mnenja izvedenskega organa popolno ugotovljeno. Zato glede na izvedene dokaze ni bilo potrebe po postavitvi novega izvedenca ali zaslišanju vseh izvedencev.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za odpravo odločb tožene stranke št. 250000-18070-10404/2012/20 z dne 13. 2. 2014 in št. 250000-18070-10404/2012/30 z dne 14. 3. 2014 ter da se ugotovi, da je bila tožeča stranka tudi od 1. 4. 2014 do 31. 3. 2015 nezmožna za delo zaradi bolezni. Na podlagi izvedenskega mnenja, podatkov o delu oziroma poklicu tožeče stranke in drugih izvedenih dokazov je presodilo, da njeno zdravstveno stanje, podano v spornem obdobju, ni bilo takšno, da bi narekovalo ugotovitev, da za svoje delo ni zmožna.

2. Sodišče druge stopnje se je strinjalo z dejanskimi razlogi in pravno presojo prvostopenjskega sodišča, zato je zavrnilo pritožbo tožeče stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožeča stranka vložila revizijo zaradi vseh revizijskih razlogov. Sodišču prve stopnje očita, da ni sledilo napotkom Višjega delovnega in socialnega sodišča iz sklepa Psp 600/2015 z dne 7. 4. 2016, saj ni navedlo, zakaj ni sledilo obrazloženemu predlogu za postavitev novega izvedenca, opredelilo pa se tudi ni do njenih navedb. Sodišče se je sklicevalo na zastarelo sodno prakso glede kršitev, ki jih ni ustrezno grajala na predhodnem naroku. Ne strinja se z zaključki sodišča, da je izvedensko mnenje podano celovito, saj niso bile upoštevane njene številne zdravstvene težave, ki jih v nadaljevanju opisuje. Izvedensko mnenje, na katero je sodišče oprlo odločitev, je protislovno in bi že zato moralo postaviti novega izvedenca. S tem je zagrešilo bistveno kršitev pravil pravdnega postopka. Zaslišati bi moralo tudi izvedenko A. A., saj je zaslišani izvedenec specialist zgolj za eno področje zdravljenja. Pogoji za ugotovitev njene dela zmožnosti niso izpolnjeni. Opravlja pisarniško delo, ki ni razgibano, odsvetovano ji je bilo delo v prisilni drži. Splošno znano je, da delavec s takimi težavami ni sposoben za vključitev v delovni proces. Zato odločba sodišča ne zadosti zahtevam iz 22. člena Ustave RS po zadostni, jasni in konkretizirani utemeljitvi pravne odločitve.

4. Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) 1 vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP). Pri tem je vezano na dejanske ugotovitve, ki so bile podlaga za izpodbijano sodbo, saj zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP).

7. Iz ugotovljenega dejanskega stanja izhaja, da je tožena stranka 13. 2. 2014 odločila, da je tožeča stranka začasno nezmožna za delo do 31. 3. 2014, nato pa je za delo zmožna. Organ druge stopnje je z odločbo z dne 14. 3. 2014 pritožbo tožeče stranke zavrnil. Sporno je, ali je bila tožeča stranka tudi od 1. 4. 2014 dalje nezmožna za delo.

8. Revizija očita bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v povezavi s 360. členom ZPP, ker sodišče prve stopnje ni sledilo predlogu za postavitev novega izvedenca oziroma ni obrazložilo zavrnitve dokaznega predloga. Zavrnitev tega predloga je obrazložilo sodišče prve stopnje v 13. točki obrazložitve, dodatno pa še sodišče druge stopnje v 5., 10. in 11. točki obrazložitve sodbe. Vztrajanje, da bi sodišče moralo zahtevati mnenje drugega izvedenca, nima podlage v 254. členu ZPP. Sodišče bi bilo to dolžno storiti le, če bi bila v izvedenskem mnenju nasprotja ali pomanjkljivosti, ali če bi nastal utemeljen dvom o pravilnosti podanega mnenja, pa se teh pomanjkljivosti ali dvoma ne bi dalo odpraviti z novim zaslišanjem izvedenca. Ta pogoj pa ni podan.

9. Mnenje izvedenskega organa je jasno. Utemeljeno je z rezultati v medicinski dokumentaciji in rezultati osebnega pregleda in med njimi ni razhajanj. Izvedenski organ je že v mnenju z dne 20. 2. 2015 povzel vse medicinske ugotovitve, v dopolnitvi mnenja z dne 8. 4. 2015 pa je odgovoril na vse navedbe oziroma pripombe tožeče stranke in odgovore strokovno utemeljil. Vpliv zdravstvenih težav na zdravje in funkcioniranje, ki jih je tožeča stranka izpostavila, sta pojasnila specialista ortopedije in psihiatrije. Odgovor o njihovem vplivu na opravljanje del in nalog diplomiranega ekonomista, pa je v domeni specialista medicine dela. Ta je odgovoril na vsa vprašanja tožeče stranke in jih tudi strokovno utemeljil, dodatno pa še pojasnil na ustnem zaslišanju. Dejansko stanje je bilo na podlagi ustrezno obrazloženega in dodatno pojasnjenega mnenja izvedenskega organa popolno ugotovljeno. Zato glede na izvedene dokaze ni bilo potrebe po postavitvi novega izvedenca ali zaslišanju vseh izvedencev. Nestrinjanje tožeče stranke z zaključki oziroma njeno drugačno mnenje glede vprašanj medicinske narave ni razlog za postavitev novega izvedenca. Zaključki sodišča o delazmožnosti tožeče stranke za opravljanje njenega poklica predstavljajo dejanske ugotovitve. Z drugimi revizijskimi navedbami tožeča stranka dejansko nasprotuje ugotovljenemu dejanskemu stanju, kar ni dovoljen revizijski razlog.

10. Revizija sodišču očita, da ni razčistilo nasprotij v podanem izvedenskem mnenju, ko je navedeno, da je za delo zmožna, hkrati pa ji je svetovan bolniški stalež. Tak zaključek tožeče stranke ne izhaja iz izvedenih dokazov. V izvedenskem mnenju je bila ugotovljena potreba po aktivaciji in svetovana vključitev v psihoterapevtske aktivnosti, kar pa ne pomeni, da dela ne bi zmogla. Te aktivnosti se praviloma izvajajo ambulantno, sočasno ob delu, in bolniški stalež zaradi njih ni potreben oziroma je lahko odobren le za tiste dni in tisti čas dnevno, ko je tožeča stranka zaradi prisotnosti na skupini odsotna od dela, ne pa cel delovni dan. Ne gre za odsotnosti, ker dela ne bi zmogla zaradi zdravstvenega stanja, temveč zaradi prisotnosti na terapiji. Le v primeru, da bi se pokazala potreba po stacionarni obravnavi, ko gre za več dnevno in celodnevno odsotnost oziroma bi to narekovale druge okoliščine, bi bila v tem času v bolniškem staležu.

11. Očitek, da se sodišče druge stopnje ni opredelilo do vseh pritožbenih navedb, ki so odločilnega pomena, ni utemeljen. Sodišče je obrazložilo, da je treba glede na poklic tožeče stranke, diplomirane ekonomistke, ter glede na njen status brezposelne osebe v spornem obdobju upoštevati vsa dela, ki jih je opravljala in tudi vsa druga dela, ki sodijo v delokrog njenega poklica. Nadaljnja presoja je, ali je tožeča stranka glede na trenutno zdravstveno stanje zmožna za katero od teh del. Iz izvedenskega mnenja izhaja, da je. Zaslišani izvedenec medicine dela je še dodatno odgovoril na njena vprašanja in navedbe tako glede narave dela, možnosti spreminjanja položaja med delom, uporabe prilagojene delovne opreme ter vpliva ugotovljenih zdravstvenih težav na delo oziroma poklic tožeče stranke. Vse to je povzeto in obrazloženo v sodbah sodišč nižje stopnje, navedeni so razlogi o odločilnih dejstvih. Sodbi sta obrazloženi in se lahko preizkusita, kar pomeni, da očitana kršitev 22. člena Ustave RS prav tako ni podana in je revizijski očitek v zvezi s tem neutemeljen.

12. Tožeča stranka v uvodu revizije navaja, da jo vlaga zaradi vseh revizijskih razlogov, torej tudi zaradi zmotne uporabe materialnega prava, vendar v nadaljevanju tega revizijskega razloga ne obrazloži. Zaradi narave revizije kot izrednega pravnega sredstva zatrjevanje zmotne uporabe materialnega prava, ki ni vsebinsko konkretizirano in obrazloženo, ne zadošča za revizijski preizkus.

13. Ker revizijski razlogi niso podani in je izpodbijana sodba ob ugotovljenem dejanskem stanju zakonita, je Vrhovno sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.

1 Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami.