Legislator Case Law & Legislation
VSL Sklep I Cp 219/2017 ECLI:SI:VSLJ:2017:I.CP.219.2017 AI generated

Appeal dismissed; defendant's failure to answer summons and non-meritorious financial objection justify default judgment and cost award.

Case Number VSL Sklep I Cp 219/2017
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The appellate court dismissed the appeal, upholding the first-instance court's default judgment against the defendant who failed to respond to the summons. Although the defendant argued she could not pay the awarded costs due to financial hardship and claimed her actions were involuntary, the court found these arguments irrelevant to the procedural default. The court ruled that the statutory conditions for a default judgment were met and that the defendant's inability to pay does not alter the legal outcome or the award of litigation costs.

Legislator headnote

AI generated

ZPP 318. odst. 1; ZPP 154. odst. 1, 158. odst. 1: A default judgment is issued when the defendant fails to answer within the prescribed time despite proper service, and the plaintiff's claim is based on undisputed facts; the defendant's financial situation or lack of intent does not affect the validity of the judgment or the award of costs.

Keywords

AI generated
default judgment failure to answer litigation costs financial hardship procedural default ZPP default judgment costs award

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožnik nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Toženka na tožbo v postavljenem roku ni odgovorila, čeprav je bila opozorjena, da bo sodišče v takšnem primeru izdalo zamudno sodbo s katero bo tožbenemu zahtevku ugodeno. Poleg navedenega dejstva pa so bili izpolnjeni tudi ostali zgoraj navedeni zakonsko določeni pogoji za izdajo zamudne sodbe.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugodilo tožbenemu zahtevku. Toženki je prepovedalo, da bi v prihodnje posegala v posest tožnika tako, da bi ključavnico na vhodnih vratih stanovanja sama ali po tretji osebi namazala z lepilom, ali da bi s podobnimi dejanji tožencu vzela posest in neoviran vstop v stanovanje in mu tako onemogočila nadaljnjo nemoteno uporabo stanovanja. Toženki je naložilo v plačilo pravdne stroške tožnika v odmerjeni višini 171,35 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ter plačilo sodne takse tožnika v višini 225,00 EUR na račun Okrajnega sodišča v Ljubljani.

2. Toženka v laični pritožbi navaja, da v izreku sklepa navedenih zneskov zaradi slabe finančne situacije ni sposobna plačati. Dejanja ni storila namerno, ampak je bila zavedena od določenih oseb, ki so tožniku želele škodovati.

3. Tožnik je na pritožbo odgovoril ter predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče izda zamudno sodbo, če so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 318. člena ZPP; da je toženi stranki pravilno vročena tožba v odgovor, da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati, da izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tožbi; da dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil tožnik, ali z dejstvi, ki so splošno znana.

6. Toženka na tožbo v postavljenem roku ni odgovorila, čeprav je bila opozorjena, da bo sodišče v takšnem primeru izdalo zamudno sodbo s katero bo tožbenemu zahtevku ugodeno. Poleg navedenega dejstva pa so bili izpolnjeni tudi ostali zgoraj navedeni zakonsko določeni pogoji za izdajo zamudne sodbe. Pritožnica odločitvi sodišča vsebinsko ne ugovarja, temveč le opozarja na svojo slabo finančno situacijo, kar pa na odločitev v zadevi ne vpliva.

7. Pravilna je tudi odločitev o stroških postopka. Sodišče je tožbenemu zahtevku na prepoved nadaljnjih motitvenih dejanj ugodilo, medtem ko je bil tožbeni zahtevek glede vzpostavitve prejšnjega stanja zaradi izpolnitve ustavljen. Ker toženka v pravdi ni uspela, mora v skladu s prvim odstavkom 154. člena in 158. členom ZPP tožniku povrniti vse stroške postopka. Sodišče prve stopnje jih je odmerilo v skladu z Odvetniško tarifo, katerih odmero je v izpodbijanem sklepu tudi natančno obrazložilo. Prav tako je sodišče prve stopnje toženki pravilno na račun Okrajnega sodišča v Ljubljani naložilo tudi plačilo tožnikove sodne takse, ki je bil plačila sodne takse oproščen, saj tudi ti stroški predstavljajo stroške postopka. Slabo finančno stanje stroškovne zavezanke tudi na odločitev o povrnitvi stroškov postopka nima nobenega vpliva.

8. Odločitev sodišča prve stopnje je materialno pravno pravilna in ni obremenjena z absolutnimi bistvenimi kršitvami določb pravdnega postopka, na katero pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter na podlagi 2. točke 365. člena ZPP potrdilo sklep sodišče prve stopnje.