Court dismisses appeal against court fee order, ruling defendant pays only for plaintiff's partial success.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the plaintiff's appeal, upholding the first-instance court's order for the plaintiff to pay court fees. The plaintiff argued they were exempt from fees due to poor financial circumstances and should not pay for the portion of the case they lost. The court rejected this, stating the defendant is not liable for the part of the proceedings where the plaintiff failed, and fees must be proportional to the plaintiff's actual success rate.
Legislator headnote
AI generatedZakon o sodnih taksah (ZST-1); Zakon o pravdnem postopku (ZPP): The party exempt from court fees is liable for the portion of fees corresponding to their success in the proceedings, while the opposing party bears no liability for the unsuccessful part of the case.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Tožena stranka ni dolžna plačati takse nasprotne stranke v delu, s katerim je ta propadla.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom tožniku naložilo, da je dolžan plačati sodno takso, odmerjeni za celotni postopek, v skupni višini 3.355,28 EUR. V zvezi s plačilom sodne takse je izdalo plačilni nalog, predhodno izdani plačilni nalog za sodno takso po sklepu s 17. 3. 2017 pa je razveljavilo.
2. Zoper sklep vlaga pritožbo tožnik. Opozarja, da je bil oproščen plačila sodnih taks, ker zaradi slabih premoženjskih razmer teh ni mogel plačati. Sodišče je takse neutemeljeno odmerilo, saj po določilu drugega odstavka 15. člena ZST-1 plača takso stranke, ki je je bila oproščena plačila sodnih taks in je v postopku uspela, njen nasprotnik. Sodišče je moralo torej toženima strankama že predhodno naložiti v plačilo sodno takso, vsaj delno glede na njun uspeh, zato tožnik te takse ni dolžan plačati. Tudi iz sodbe P 79/2009 s 7. 4. 2015 izhaja, da sodišče kot dela pravdnih stroškov tožeči stranki ni priznalo stroškov za sodne takse, kar pomeni, da jih je bodisi naložilo v plačilo toženima strankama bodisi je to nameravalo. Sodišče je prezrlo določilo 9. člena ZST-1, po katerem pravica zahtevati plačilo sodne takse zastara po petih letih po zapadlosti takse v plačilo. Takse so torej zastarale. Ker je tožnik uspel s 44,44 % zahtevka, bi moral plačati takso le v tej višini, ne pa v višini 55,56 %.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. V obravnavani pravdni zadevi je sodišče prve stopnje s sklepom s 17. 3. 2017 tožniku, ki je v postopku delno uspel s tožbenim zahtevkom in prejel nakazani znesek 70.000,00 EUR, naložilo plačilo sodne takse v skupini višini 6.039,00 EUR. Ker pri tem ni upoštevalo sorazmernosti pri plačilu glede na uspeh stranke v postopku, je na pritožbo tožeče stranke višje sodišče omenjeni sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.
5. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ponovno odmerilo sodno takso, pri čemer je upoštevalo, da je tožnik v postopku skupaj uspel s 44,44 % tožbenega zahtevka, torej bi moral plačati sodno takso za delež, s katerim ni uspel, kar predstavlja 55,56 % celotne takse. Pritožba neutemeljeno in pavšalno izpostavlja, da bi morala to takso plačati tožena stranka. Slednja namreč ni dolžna plačati takse nasprotne stranke v delu, s katerim je ta propadla.
6. Zavajajoča je pritožbena navedba, da je sodišče prve stopnje prezrlo ugovor zastaranja. Nanj je odgovorilo v 10. točki sklepa, z razlogi pa se pritožbeno sodišče v celoti strinja in jih zato ne ponavlja. Ker je tožeča stranka uspela s 44,44 % tožbenega zahtevka, je nadalje logično, da mora sodno takso poravnati v deležu neuspeha, torej v 55,56 %. Gre namreč za takso, ki bi jo bila sicer dolžna plačati v okviru pravdnih stroškov, če njenega plačila ne bi bila oproščena.
7. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje na podlagi 2. točke 365. člena ZPP.