Legislator Case Law & Legislation
VSRS Sklep I Up 195/2017 ECLI:SI:VSRS:2017:I.UP.195.2017 AI generated

Supreme Court allows appeal, quashing first instance ruling for violating right to be heard in internet access restriction case.

Case Number VSRS Sklep I Up 195/2017
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Partially Allowed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court of Slovenia allowed the appeal, quashing the first instance court's decision to uphold an internet access restriction order. The first instance court had set a three-day deadline for the service provider to respond to the regulator's proposal, counting the deadline from the date of an email notification sent without secure electronic delivery. The Supreme Court ruled that this procedure violated the service provider's right to be heard because the statutory requirement for secure electronic delivery was not met, rendering the email notification legally ineffective for starting the deadline. Consequently, the court determined the provider's response was timely, and the first instance court must retry the case with the correct procedural timeline.

Legislator headnote

AI generated

107.a člen ZIS; 62. člen ZUS-1; 132. člen ZPP; 22. člen Ustave RS: The right to be heard requires strict adherence to service procedures; a proposal served via regular email without secure electronic delivery cannot legally start a statutory response period, and any deadline set based on such invalid service is void.

Keywords

AI generated
right to be heard secure electronic delivery internet access restriction service provider notification procedural deadline validity ZIS gambling law administrative procedure

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

I. Pritožbi se ugodi tako, da se sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije, št. I U 1525/2017-6 z dne 26. 7. 2017 razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločitev.

[JEDRO]

. Postopek omejitve dostopa do spletnih strani je določen v 107.a členu ZIS, ta ne določa, da mora sodišče prve stopnje predlog omejitve dostopa nadzornega organa vročiti ponudniku storitev informacijske družbe in s tem omogočiti, da se o predlogu izjavi. V obravnavanih postopkih se glede procesnih vprašanj, ki niso urejena v ZIS, smiselno uporablja Zakon o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Ta v svojem 62. členu določa, da lahko sodišče prve stopnje odloči brez predhodne izjave strank le v primeru, če to zakon izrecno določa. Določba pomeni garancijo za upoštevanje pravice do izjave, ki je kot splošno pravilo določena v 21. členu ZUS-1. Ker zakonska določba, ki bi omejevala pravico do izjave v postopkih omejitve dostopa do spletnih strani ne obstoji, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, da je pritožnici predlog nadzornega organa vročilo in ji dalo možnost, da nanj odgovori v postavljenem roku.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugodilo predlogu Finančne uprave Republike Slovenje, ki je po 107. členu Zakona o igrah na srečo (v nadaljevanju ZIS) pristojna za nadzor nad prirejanjem iger na srečo (v nadaljevanju nadzorni organ) tako, da je nasprotni stranki (v nadaljevanju pritožnica), ki je ponudnik storitev informacijske družbe, odredilo: I. da mora naslednji dan po pravnomočnosti tega sklepa omejiti dostop do spletne strani https://BB.com, in sicer s preusmeritvijo na drugo spletno stran na način, da se na DNS strežnikih, ki jih ima pritožnica v lasti ali v upravljanju, onemogoči pretvorba tekstovnega spletnega naslova https://BB.com v pravi IP naslov tako, da vrne IP naslov spletne strani www.CC.si; II. da mora v roku 8 dni po omejitvi dostopa do spletne strani predlagatelju poslati poročilo o izvedbi naloženega ukrepa z navedbo imen in IP naslovov DNS strežnikov, na katerih je nasprotna stranka izvršila naloženi ukrep preusmeritve.

2. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje obrazložilo, da je nadzorni organ na podlagi četrtega odstavka 107. člena ZIS družbi AA. dne 23. 5. 2017 izdal odločbo, ki je postala pravnomočna 6. 5. 2017, s katero ji je prepovedal prirejanje iger na srečo v Republiki Sloveniji. Igre na srečo je navedena družba prirejala prek spletne strani https://BB.com ne da bi za to imela dovoljenje oziroma koncesijo vlade, kar je po 3a. členu ZIS pogoj za izvajanje spletnih iger na srečo v Republiki Sloveniji. Ker družba odločbe ni izvršila sama, je nadzorni organ na podlagi 107a. člena ZIS sodišču prve stopnje predlagal sprejetje ukrepa z zgoraj navedeno vsebino, ki mu je sodišče prve stopnje sledilo. Po oceni sodišča prve stopnje je predlagani ukrep nujno potreben, način izvršitve za nasprotno stranko pa najmanj obremenjujoč in ima najmanj stranskih učnikov.

3. Zoper sklep sodišča prve stopnje je pritožnica vložila pritožbo, s katero uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb postopka in zmotno ugotovitev dejanskega stanja. Vrhovnemu sodišču predlaga naj izpodbijani sklep spremeni tako, da predlog za izdajo odločbe za omejitev dostopa do spletne strani https://BB.com zavrže oziroma zavrne, podrejeno pa, da naj izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, v obeh primerih s stroškovno posledico.

K I. točki izreka:

4. Pritožba je utemeljena.

5. Postopek omejitve dostopa do spletnih strani je določen v 107.a členu ZIS, ta ne določa, da mora sodišče prve stopnje predlog omejitve dostopa nadzornega organa vročiti ponudniku storitev informacijske družbe in s tem omogočiti, da se o predlogu izjavi. V obravnavanih postopkih se glede procesnih vprašanj, ki niso urejena v ZIS, smiselno uporablja Zakon o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Ta v svojem 62. členu določa, da lahko sodišče prve stopnje odloči brez predhodne izjave strank le v primeru, če to zakon izrecno določa. Določba pomeni garancijo za upoštevanje pravice do izjave, ki je kot splošno pravilo določena v 21. členu ZUS-1. Ker zakonska določba, ki bi omejevala pravico do izjave v postopkih omejitve dostopa do spletnih strani ne obstoji, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, da je pritožnici predlog nadzornega organa vročilo in ji dalo možnost, da nanj odgovori v postavljenem roku.

6. Sodišče prve stopnje je pritožnici tako po pošti poslalo dopis, št. I U 1525/2017-4 z dne 20. 7. 2017 s predlogom nadzornega organa za omejitev dostopa do spletne strani https://BB.com in ji v njem naložilo tri-dnevni rok za odgovor na predlog. Pritožnica je predlog prejela 25. 7. 2017, kar izkazuje pravilno izpolnjena poštna povratnica v spisu. Istočasno je sodišče prve stopnje pritožnici predlog nadzornega organa poslalo tudi po elektronski pošti (brez uporabe varnega elektronskega predala). Pritožnica je odgovor na predlog poslala sodišču prve stopnje po faksu dne 27. 7. 2017, istega dne je sodišče odgovor tudi prejelo, kar je razvidno iz list. št. 13 spisa. Sodišče prve stopnje je izpodbijani sklep izdalo 26. 7. 2017 (pred iztekom postavljenega tri-dnevnega roka) in v njem navedlo, da pritožnica na predlog v postavljenem roku ni odgovorila.

7. Vrhovno sodišče sodi, da sodišče prve stopnje v obravnavanem primeru ni izpolnilo zahtev 132. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), da bi se vročitev predloga pritožnici lahko presojala kot vročitev po elektronski pošti. Ta namreč ni bila opravljena niti v varni elektronski predal, kar je osnovi pogoj, da se vročitev lahko opravi po elektronski poti. Le varen elektronski predal je v elektronskem poslovanju po samem smislu delovanja ekvivalenten hišnemu poštnemu predalčniku.

8. Sodišče prve stopnje je pritožnici celo samo poslalo predlog za omejitev dostopa do spletne strani tudi v fizični obliki in v njem postavilo tri-dnevni rok za odgovor. Iz tega izhaja, da je sodišče prve stopnje v obravnavanem primeru želelo predlog primarno vročiti po navadni pošti. Pošiljanje predloga po elektronski pošti je mogoče šteti le kot morebitno željo sodišča prve stopnje, da se pritožnica, zaradi kratkega roka za odgovor, z vsebino predloga predhodno seznani. Namreč nikakor ni mogoče na dan poslanega elektronskega sporočila vezati začetka teka postavljenega roka. Samo po pošti opravljena vročitev predloga za omejitev dostopa do spletne strani pritožnici (v fizični obliki) je v obravnavanem primeru procesno pravilna in upoštevna.

9. Glede na navedeno je rok za vložitev odgovora potekel šele 28. 7. 2017. Vrhovno sodišče še poudarja, da sodno določen rok ne more biti v škodo stranke, ki se po njem ravna. V skladu z določbo 22. člena Ustave RS je pravica do enakega varstva ena izmed temeljnih človekovih pravic. Pritrditev stališču sodišča prve stopnje, da je rok postavljen v dopisu neupošteven, bi pomenila, da bi bila pritožnica prikrajšana v svoji ustavni pravici do izjave v postopku, čeprav se je ravnala po postavljenem roku. Stranka v eni od svojih temeljnih in ustavnih pravic ne sme trpeti škodljivih posledic, če spoštuje navodila in zahteve, ki jih poda sodišče.

10. Zato je treba pritrditi pritožnici, da je bil njen odgovor na predlog za omejitev dostopa do spletne strani https://BB.com podan pravočasno. Ker je sodišče s tem, ko se o njenih navedbah ni izreklo, kršilo njeno pravico do izjave, je podana kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 22. členom ZUS-1.

11. Pritožbeno sodišče je zato na podlagi 77. člena ZUS-1 odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje obravnavati argumente, ki jih pritožnica podaja v svojem odgovoru in se do njih opredeliti.

K II. točki izreka:

12. Odločitev o stroških postopka je Vrhovno sodišče na podlagi določbe tretjega in četrtega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 pridržalo za končno odločbo.