Court dismisses appeal regarding mandatory legal representation for child victim during police information gathering phase.
Legislator summary
AI generatedThe court rejected the defendant's defense lawyers' appeal to exclude a police record of information gathered from a minor victim. While the Law on Prevention of Domestic Violence grants the victim a right to choose a guardian, it does not mandate their presence during pre-procedural police interviews. Furthermore, the Criminal Procedure Code's requirement for mandatory representation applies only to the formal criminal proceedings, not the initial fact-finding stage. Consequently, the absence of the child's guardian did not render the collected information illegal or inadmissible.
Legislator headnote
AI generated7. and 8. člena Zakona o preprečevanju nasilja v družini; 3. odstavek 65. člen Zakona o kazenskem postopku: The right of a domestic violence victim to a guardian is not mandatory for their presence during police information gathering, and mandatory legal representation for a minor victim applies only during the formal criminal proceedings, not the preliminary investigative phase.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba zagovornikov obdolženega A. A. se zavrne kot neutemeljena.
[JEDRO]
Žrtev nasilja ima skladno z določbama 7. in 8. člena Zakona o preprečevanju nasilja v družini (ZPND) pravico, da si izbere zagovornika in osebo (spremljevalca), ki jo lahko spremlja v postopkih, povezanih z nasiljem in v postopkih, kjer je udeležen povzročitelj nasilja. Ne predvideva pa ZPND obvezne navzočnosti zagovornika ali spremljevalca.
ZKP v tretjem odstavku 65. člena določa za kaznivo dejanje zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje po 192. členu KZ-1 obvezno zastopanje mladoletnega oškodovanca, vendar pa se določila tega člena nanašajo na kazenski postopek, ne pa tudi na predhodno fazo zbiranja obvestil.
Glede na to, da 7. in 8. člen ZPND ne predvidevata obvezne navzočnosti zagovornika ali spremljevalca ter da iz spisovne dokumentacije ne izhaja, da bi mladoletni oškodovanec tako željo izpostavil, njuna odsotnost ni vplivala na zakonitost zbranih informacij.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Okrožno sodišče v Kranju je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog obdolženega A. A. za izločitev uradnega zaznamka o zbranih obvestilih od B. B. z dne 7. 12. 2005 (pravilno: 7. 12. 2015).
2. Zoper sklep so se pravočasno pritožili obdolženčevi zagovorniki iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču so predlagali, da izpodbijani sklep razveljavi (pravilno: spremeni) tako, da iz spisa izloči navedeni uradni zaznamek o zbranih obvestilih od B. B.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Po preizkusu razlogov izpodbijanega sklepa in pritožbenih navedb pritožbeno sodišče ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje zakonita, pravilna in utemeljena. Zmotno je pritožbeno stališče, ki enači zbiranje obvestil od mladoletnega oškodovanca v predkazenskem postopku z zaslišanjem oškodovanca kot priče.
5. Pri zbiranju obvestil na podlagi drugega odstavka 148. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) gre za neformalna dejanja, o katerih se sestavi uradni zaznamek. Če je pridobljen zakonito in skladno z zakonskimi pooblastili policije, to ni nedovoljen dokaz, ne gre pa za dokaz, na katerega bi se smela opreti sodba. Policija lahko zbira obvestila oziroma opravi informativni pogovor z osebami, od katerih pričakuje kakšno koristno informacijo o kaznivem dejanju in storilcu. Pri tem policija ne sme uporabiti nobene oblike prisile ali ravnati na način, ki bi pomenil storitev kaznivega dejanja oziroma, bi bil v nasprotju z etičnimi merili.
Iz podatkov spisa ne izhaja, da so bila obvestila od mladoletnega oškodovanca zbrana pod prisilo. Razgovor je bil res opravljen brez vednosti in prisotnosti oškodovančevih staršev, vendar pa to v ničemer ne vpliva na zakonitost opravljenega razgovora. Ko policisti izvajajo policijska pooblastila proti otroku, o tem obvestijo starše ali skrbnika, če to zahtevajo koristi otroka, če pa bi bilo obveščanje staršev ali skrbnika v nasprotju z koristmi otroka, pa policisti ne obvestijo staršev ali skrbnika, temveč o postopku obvestijo pristojni center za socialno delo (tretji odstavek 18.
člena Zakona o nalogah in pooblastilih policije). Pri razgovoru kriminalistke z oškodovancem sta bili prisotni oškodovančeva razredničarka in socialna delavka, po razgovoru pa je bila o samem razgovoru obveščena tudi oškodovančeva mama. Zakon o preprečevanju nasilja v družini (ZPND) v 8. členu res določa, da ima žrtev nasilja pravico do zagovornika, ki v skladu s posebnimi predpisi ščiti žrtvine koristi v postopkih in aktivnostih, ki jo zadevajo. Kot tudi, da si skladno z določbo 7. člena ZPND žrtev nasilja lahko izbere osebo (spremljevalca), ki jo lahko spremlja v vseh postopkih povezanih z nasiljem in v postopkih, kjer je udeležen povzročitelj nasilja.
Vendar pa, kot pravilno izpostavlja preiskovalna sodnica v izpodbijanem sklepu, smisel navedenih določb ni v varstvu povzročitelja nasilja, ampak v varstvu žrtve. Če je žrtev nasilja otrok, imajo koristi in pravice otroka prednost pred koristmi in pravicami drugih udeležencev postopka (5. člena ZPND). Glede na to, da navedeni določbi ne predvidevata obvezne navzočnosti zagovornika ali spremljevalca ter da iz spisovne dokumentacije ne izhaja, da bi mladoletni oškodovanec tako željo izpostavil, njuna odsotnost ni vplivala na zakonitost zbranih informacij, kot skušajo to neutemeljeno prikazati pritožniki.
6. ZKP določa za obravnavano kaznivo dejanje obvezno zastopanje mladoletnega oškodovanca (tretji odstavek 65. člena ZKP), vendar pa se določila tega člena nanašajo na kazenski postopek, ne pa tudi na predhodno fazo zbiranja obvestil. Pritožniki se zato zmotno zavzemajo, da bi moral biti že v času razgovora kriminalistke z oškodovancem prisoten pooblaščenec. Slednjega je sodišča prve stopnje oškodovancu pravilno postavilo ob začetku kazenskega postopka (po izdaji sklepa o uvedbi preiskave).
7. Policija osebam, ki jih ne obravnava kot osumljence, ne daje pouka, da niso dolžene dati nobene izjave, niti jih ne opozarja, da so dolžne, če dajo izjavo, govoriti resnico. Policija lahko zbira obvestila od privilegirane priče (236. člen ZKP), ne da bi jo bila dolžna opozoriti na pravico, da je v kazenskem postopku oproščena dolžnosti pričanja, zato pritožniki ne morejo uspeti niti z izpostavljanjem, da ni nihče preveril ali otrok razume, da mu ni potrebno ničesar povedati zoper očeta, če tega ne želi. Uradni zaznamek o razgovoru s privilegirano pričo se izloči šele v kazenskem postopku, ko se takšna priča odreče pričevanju ali ko sodišče ugotovi, da gre za mladoletno osebo, ki ne more razumeti pomena pravice, da ni dolžna pričati. V primeru navedenih okoliščin bo sodišče predmetni uradni zaznamek izločilo, v trenutni fazi pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da ni nobene podlage za njegovo izločitev. Ker podaja predloga za oceno ustavnosti Dogovora v zvezi z opravljanjem nalog za zaščito otrok v ničemer ne vpliva na zakonitost predmetnega uradnega zaznamka, pritožniki ne morejo uspeti niti s ponovnim izpostavljanjem pobude za oceno ustavnosti vložene s strani oškodovančeve mame.
8. Ker razlogi, s katerimi obdolženčevi zagovorniki izpodbijajo sklep sodišča prve stopnje, niso utemeljeni, je sodišče druge stopnje njihovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno.