Appeal dismissed; social protection case fees waived by law, no need for separate fee exemption ruling.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the plaintiff's appeal, upholding the first-instance court's rejection of the fee exemption request. The plaintiff argued for exemption based on minimal income, but the court found the case involved social protection rights where fees are already statutorily waived. Consequently, the court ruled that no legal interest existed for a separate exemption decision, rendering the appeal inadmissible.
Legislator headnote
AI generated71. člen ZDSS-1; 274. člen ZPP: In proceedings regarding social protection rights where court fees are statutorily waived, a separate request for fee exemption based on low income is inadmissible due to lack of legal interest.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje z dne 13. 2. 2017.
[JEDRO]
V predmetni zadevi se ni odločalo o oprostitvi plačila sodnih taks tožnika, ker ima ta minimalni dohodek, saj je glede na specialna določila ZDSS-1 tožnik kot stranka v sporu o pravici iz socialnega varstva že na podlagi 71. člena ZDSS-1 oproščen plačila sodnih taks, saj se sodna taksa za tovrstne spore ne plačuje. Zato ni podana pravna korist tožnika za odločanje o oprostitvi plačila sodnih taks in je njegov predlog pravilno zavržen.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Prvostopenjsko sodišče je zavrglo predlog za oprostitev plačila sodnih taks, ker gre v obravnavani zadevi za spor o pravici iz socialnega varstva in se v teh zadevah sodne takse ne plačujejo.
2. Zoper sklep se pritožuje tožnik. V pritožbi navaja, da je potrebno upoštevati pravila o oprostitvi sodnih taks osebam z minimalnimi dohodki.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Pritožbeno sodišče je opravilo preizkus izpodbijanega sklepa v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) v skladu s 366. členom ZPP. Po preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa tudi ni prišlo do bistvene kršitve določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.
5. Tožnik je zoper zavrnilno sodbo prvostopenjskega sodišča vložil pritožbo. V njej je predlagal, da se ga oprosti plačila sodnih taks, ker je prejemnik denarne socialne pomoči. Prvostopenjsko sodišče je po ugotovitvi, da gre za spor o pravici iz socialnega varstva, v katerem se sodne takse ne plačujejo, njegov predlog zavrglo.
6. Prvostopenjsko sodišče pravilno ugotavlja, da gre v obravnavani zadevi za spor o pravici iz socialnega varstva, v katerem se na podlagi 71. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in naslednji) sodne takse ne plačujejo. V posledici je tudi pravilen zaključek prvostopenjskega sodišča, da pravna korist tožnika za odločanje o oprostitvi plačila sodnih taks ni podana, saj ni zavezanec za plačilo sodnih taks in sodna taksa za pritožbo od njega tudi ni bila zahtevana. Prvostopenjsko sodišče je v skladu s prvim odstavkom 274. člena ZPP njegov predlog zavrglo.
7. V predmetni zadevi se ni odločalo o oprostitvi plačila sodnih taks tožnika, ker ima ta minimalni dohodek, saj je glede na specialna določila ZDSS-1 tožnik kot stranka v sporu o pravici iz socialnega varstva že na podlagi 71. člena ZDSS-1 oproščen plačila sodnih taks, saj se sodna taksa za tovrstne spore ne plačuje. Tako ni podana pravna korist tožnika za odločanje o oprostitvi plačila sodnih taks in je odločitev prvostopenjskega sodišča pravilna.
8. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče v skladu z 2. točko 365. člena ZPP zavrnilo pritožbo tožnika kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje, saj niso podani razlogi, iz katerih se sklep lahko izpodbija, ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti.