Appeal dismissed; court payment deadline is procedural and non-extendable unless validly requested before expiry.

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

[JEDRO]

Rok za plačilo predujma je sodni rok, ker ga je določilo sodišče, hkrati je to procesni rok, ker je določen za opravo procesnega dejanja stranke. Tak rok je podaljšljiv, če stranka iz opravičenih razlogov predlaga njegovo podaljšanje pred iztekom roka. Možnost podaljšanja roka pa ne pomeni, da sodni rok za opravo procesnega dejanja stranke ni prekluzivne, pač pa samo instruktivne narave. Vložitev predloga za podaljšanje roka ne prekine teka roka: rok teče naprej in če sodišče predlogu za podaljšanje ne ugodi, se šteje, kot da predlog za podaljšanje sploh ni vložen.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog za začetek stečajnega postopka.

2. Zoper navedeni sklep se pritožuje upnik A.S. zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in bistvenih kršitev določb postopka. Višjemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Višje sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje po tem, ko je pritožnik v pritožbi opozoril, da sodišče v izpodbijanem sklepu ni (izrecno) navedlo, da je upnik še pred iztekom roka za plačilo predujma (ponovno, z dopisom z dne 26. 5. 2017) prosil za podaljšanje roka za plačilo predujma še za nadaljnje tri mesece, izdalo dopolnilni sklep, s katerim je izpodbijani sklep dopolnilo tako, da je dodalo (I.) odstavek: "Predlogu za podaljšanje roka za plačilo predujma se ne ugodi." S takšno odločitvijo višje sodišče soglaša. Kot je navedlo sodišče prve stopnje, predlagatelj po večkratnem podaljšanju roka za plačilo predujma tega tudi po več kot enem letu še vedno ni plačal, prav tako tudi ni izkazal opravičljivih razlogov za utemeljenost predloga za ponovno podaljšanje roka.

5. Ni mogoče pritrditi pritožniku, da bi moralo sodišče prve stopnje ob zavrnitvi predloga za podaljšanje roka za plačilo predujma določiti še en (dodatni) rok ter šele nato (če predujem tudi v tem roku ne bi bil plačan) zavreči predlog za začetek stečajnega postopka. Sodišče prve stopnje je ob vsakem podaljšanju roka za plačilo predujma predlagatelja vsakič znova opozarjalo, da bo v primeru, če predujem v postavljenem roku ne bo plačan, predlog za začetek stečajnega postopka zavrglo (peti odstavek 108. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Rok za plačilo predujma je sodni rok, ker ga je določilo sodišče, hkrati je to procesni rok, ker je določen za opravo procesnega dejanja stranke. Tak rok je podaljšljiv, če stranka iz opravičenih razlogov predlaga njegovo podaljšanje pred iztekom roka (tretji odstavku 110. člena ZPP). Možnost podaljšanja roka pa ne pomeni, da sodni rok za opravo procesnega dejanja stranke ni prekluzivne, pač pa samo instruktivne narave. Vložitev predloga za podaljšanje roka ne prekine teka roka: rok teče naprej in če sodišče predlogu za podaljšanje ne ugodi, se šteje, kot da predlog za podaljšanje sploh ni vložen.

6. Ker višje sodišče v okviru uradnega preizkusa izpodbijanega sklepa ni ugotovilo bistvenih kršitev določb postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).