Appeal dismissed; plea of guilty made while co-defendants' charges were pending does not trigger lenient law.

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

II. Obsojenca se oprosti plačila sodne takse kot stroška pritožbenega postopka.

[JEDRO]

V času sprejetja priznanja krivde od obsojenca je bila obtožba zoper ostale soobtožence pravnomočna. Zavrnilna sodba zoper soobtožene ne predstavlja novega dejstva in dokaza, ki bi lahko povzročil obsodbo po milejšem zakonu.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zahtevo obsojenega A. A. za obnovo postopka z dne 15.7.2016 kot neutemeljeno zavrnilo. Obsojenca je oprostilo plačila stroškov sodne takse kot stroška kazenskega postopka.

2. Zoper sklep se je pravočasno pritožil obsojenec s predlogom, da Višje sodišče v Ljubljani njegovi pritožbi ugodi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu razlogov izpodbijanega sklepa in pritožbenih navedb obsojenca ter proučitvi podatkov spisa, sodišče druge stopnje pritrjuje presoji sodišča prve stopnje, ki je zavrnilo obsojenčevo zahtevo za obnovo postopka.

5. Pritožnik navaja, da kaznivega dejanja, opisanega pod točko I izreka sodbe, ni mogel storiti v hudodelski združbi skupaj z B. B., C. C. in D. D. Navaja tudi, da ni mogel storiti kaznivega dejanja, opisanega pod točko II izreka sodbe, saj se je postopek v zadevi Kt 17474/2015 (pravilno I K 5235/2015) zaključil s pravnomočno zavrnilno sodbo. Obsojenec meni, da bi posledično takšna nova dejstva in dokazi torej sodba Okrožnega sodišča v Novem mestu I K 5235/2015 z dne 21.6.2016 lahko povzročila obsodbo po milejšem kazenskem zakonu.

6. Sodišče druge stopnje pritožnikova navajanja ne sprejema in pritrjuje razlogom izpodbijanega sklepa, da so bili pred priznanjem krivde obtoženemu na predobravnavnem naroku dne 15.3.2016 dani ustrezni pravni pouki v smislu določila četrtega odstavka 285. b člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP). Na predobravnavnem naroku je bil navzoč tudi njegov zagovornik. Sodišče druge stopnje pritrjuje razlogom izpodbijanega sklepa, da je obtoženi s priznanjem krivde priznal dejstva iz obtožbe, torej da je skupaj z B. B., C. C. in D. D. storil kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenim snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog po tretjem in prvem odstavku 186. člena KZ-1B in skupaj z B. B. in C. C. kaznivo dejanje skrunitve groba po tretjem in prvem odstavku 312. člena KZ-1 na način in v obsegu kot izhaja iz izreka obtožbe Okrožnega državnega tožilstva v Novem mestu Kt 17474/2015. V času sprejetja priznanja krivde je bila obtožnica zoper ostale tri soobtožene B. B., C. C. in D. D. pravnomočna. Sodišče druge stopnje pritrjuje razlogom izpodbijanega sklepa, da zavrnilna sodba ne predstavlja novega dejstva in dokaza, ki bi lahko povzročil obsodbo po milejšem zakonu. Državni tožilec lahko obtožnico umakne vsak čas kazenskega postopka in mu tudi ni potrebno navesti razlogov, zakaj je to odločitev sprejel. V fazi, ko je obsojeni A. A. priznal krivdo, je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je obtoženi razumel naravo in posledice danega priznanja, da je bilo priznanje prostovoljno, jasno, popolno ter podprto z drugimi dokazi v spisu, česar pritožnik niti ne izpodbija.

7. Brezuspešno pritožnik navaja, da je bil v priznanje krivde prisiljen z namenom, da si zagotovi nižjo kazen. Na predobravnavnem naroku je bil poleg obdolženca navzoč njegov zagovornik, ki bi nedvomno preprečil izsiljeno priznanje krivde, kot to problematizira pritožnik. Iz zapisnika o predobravnavnem naroku ni razvidno, da bi se tekom predobravnavnega naroka izvajal kakršenkoli pritisk na obsojenca, naj krivdo prizna.

8. Neutemeljena je pritožbena navedba, da je v našem pravnem sistemu možno krivdo priznati samo po obtožbi in si s tem zagotoviti milejšo kazensko sankcijo. Obsojeni bi namreč lahko v primeru, če ne bi priznal dejanskega stanja po obtožbi, lahko v smislu prvega odstavka 285. d člena ZKP navedel, katera dejstva v obtožbi priznava. Lahko bi se po določbi 285.f člena tudi dogovoril za hitrejši potek in končanje glavne obravnave. Glede na povedano so pritožbena navajanja, da je bil v priznanje krivde prisiljen, zaradi tega, da se je izognil dalj časa trajajočemu kazenskemu postopku neupoštevna.

9. Pritožbenih navedb, ki opozarjajo na hibe priznanja krivde kot ga ureja ZKP ter pritožbenih navedb, ki izpostavljajo priznanje krivde v ameriškem pravosodnem sistemu, pritožbeno sodišče ni presojalo, saj so take pritožbene navedbe, upoštevajoč pravni red v Republiki Sloveniji in veljavno zakonodajo, brezpredmetne.

10. Glede na zgoraj navedeno, so bili razlogi, s katerimi je pritožnik izpodbijal sklep sodišča prve stopnje neutemeljeni, zato je sodišče druge stopnje njegovo pritožbo zavrnilo.

11. Pritožnik s pritožbo sicer ni uspel. Pritožbeno sodišče je upoštevajoč premoženjsko stanje, kot izhaja iz spisovnih podatkov ugotovilo, da bi bilo s plačilom stroškov kazenskega postopka v obliki sodne takse lahko ogroženo njegovo preživljanje, zato je pritožnika oprostilo plačila sodne takse kot stroška pritožbenega postopka. Odločitev sodišča temelji na določbi četrtega odstavka 95. člena ZKP v zvezi s prvim odstavkom 98. člena ZKP.