Appeal dismissed; indictment rejected for lack of 'subordination' element in domestic violence charge description.
Legislator summary
AI generatedThe Court of Appeal dismissed the Prosecutor's appeal against the First Instance Court's rejection of the indictment. The First Instance Court found the description of the crime insufficient because it failed to concretely demonstrate the legal element of placing the victim in a subordinate position. The Court agreed, ruling that merely repeating abstract accusations without detailing specific acts causing fear or helplessness did not satisfy the statutory requirements for domestic violence.
Legislator headnote
AI generatedPrvi odstavek 296. člena KZ-1; Drugi odstavek 277. člena ZKP: Opis kaznivega dejanja mora vsebovati vse zakonske znake, vključno z konkretizacijo elementa spravljanja v podrejen položaj, kar zahteva dokazovanje posledic kot strahu ali nemoči, ne pa zgolj ponovitev abstraktnih očitkov.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba državnega tožilca se zavrne kot neutemeljena.
[JEDRO]
Opis kaznivega dejanja ne vsebuje vseh zakonskih znakov kaznivega dejanja nasilništva po prvem odstavku 296. člena KZ-1 v delu, ki se nanaša na zakonski znak "spravljanja v podrejen položaj."
[OBRAZLOŽITEV]
1. Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Ljubljani na podlagi prvega odstavka 437. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) v zvezi s 1. točko prvega odstavka 277. člena ZKP ter na podlagi prvega odstavka 437. člena ZKP v zvezi z drugim odstavkom 277. člena ZKP obtožni predlog Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani Kt/9535/2016 z dne 6. 6. 2016, ki je bil vložen 17. 6. 2016, zavrglo. Odločilo je, da na podlagi prvega odstavka 96. člena ZKP obremenjujejo stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP ter potrebni izdatki obdolženca, proračun.
2. Zoper izpodbijani sklep se je pravočasno pritožil državni tožilec iz razloga kršitve kazenskega zakona po 2. točki prvega odstavka 370. člena ZKP v zvezi s 1. točko prvega odstavka 372. člena ZKP in prvim odstavkom 403. člena ZKP s predlogom, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in obtožni predlog vrne v ponovno sojenje.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Po preizkusu izpodbijanega sklepa v okviru pritožbenih navedb pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo obtožni predlog državnega tožilca. Za svojo odločitev je navedlo vse potrebne in pravno pravilne razloge, ki se jim sodišče druge stopnje v celoti pridružuje ter se v izogib ponavljanju na obrazložitev sklepa tudi sklicuje.
5. Zmotne so pritožbene navedbe, da je v konkretnem opisu kaznivega dejanja v zadostni meri podan element kaznivega dejanja spravljanja oškodovanke v podrejen položaj, saj je v konkretnem delu navedeno, da je obdolženi A.A. pretepel, jo zmerjal z žaljivimi izrazi, kar vse je ponovil dvakrat. Pritožbeno sodišče pritrjuje razlogom izpodbijanega sklepa, da opis kaznivega dejanja ne vsebuje vseh znakov kaznivega dejanja nasilništva po prvem odstavku 296. člena KZ-1. Eden izmed zakonskih znakov kaznivega dejanja nasilništva po prvem odstavku 296. člena KZ-1 je "spravljanje v podrejen položaj". V opisu konkretnega kaznivega dejanja je v abstraktnem delu sicer navedeno, da je obdolženi spravljal oškodovanko v podrejen položaj, vendar pa tak očitek ni ustrezno konkretiziran. V konkretnem opisu je navedeno, da je obdolženi oškodovanko zmerjal z žaljivimi izrazi, ji govoril "kurba", da je ničvredna, ji grozil, da jo bo ubil, svoje grožnje zmerjanja ponovil 13. 7. 2012 in 1. 3. 2016 v skupnosti spravljal v podrejen položaj. Zgolj ponovitev abstraktnega dela v konkretnem delu ne zadosti pojmu konkretizacije zakonskih znakov obdolžencu očitanega kaznivega dejanja, saj niso opredeljene posledice kaznivega dejanja. S pojmom "spravljanje v podrejeni položaj" je mogoče razumeti ravnanje, ko izvajanje nasilja žrtev spravi v ponižujoč podrejen položaj, ko se žrtev storilcu uklanja oz. ko postane objekt izvajanja nasilja, ki se mu ne more ali ne zna izogniti. Takšen položaj storilec ustvari, ko pri žrtvah povzroči nemoč, strah večje intenzivnosti in trajanja, kar pa tudi ni mogoče prepoznati niti iz časovne opredelitve posameznih faktov, ki naj bi bili izvršeni 5. 4. 2010, 13. 7. 2011 in nato šele 1. 3. 2016. Nenazadnje pa stališče ustaljene sodne prakse, ki jo je pravilno začrtalo sodišče prve stopnje v točki 4 pritožnik niti ne problematizira.
6. Vse te okoliščine iz opisa kaznivega dejanja ne izhajajo, zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je na podlagi določbe prvega odstavka 437. člena v zvezi s 1. točko prvega odstavka in drugega odstavka 277. člena ZKP obtožni predlog zavrglo.
7. Glede na povedano je izpodbijani sklep pravilen in zakonit, zato je pritožbeno sodišče pritožbo okrožnega državnega tožilca zavrnilo kot neutemeljeno (tretji odstavek 402. člena ZKP).