Supreme Court dismisses appeal as no legal issue exists regarding tax assessment on gifts based on factual findings.

I. Revizija se zavrže.

II. Tožeča stranka trpi sama svoje stroške revizijskega postopka.

[JEDRO]

Odmera davka ni bila zavrnjena zaradi ugotovitev postopka pri revidentkinem možu po tedaj veljavnem 68. členu ZDavP-2, ampak zato, ker upravni organ prve stopnje ni verjel revidentkini materi o danem darilu, revidentka pa te izjave ni podkrepila z drugimi dokazi. Gre torej za vprašanje ugotovljenega dejanskega stanja o tem, ali je bilo darilo dano ali ne.

Vprašanja o ustavnosti določbe o dokaznem bremenu in roku za hrambo dokazov v postopku po tedaj veljavnem 5. odstavku 68. in 69. členu ZDavP-2 pa tudi ni pomembno po vsebini zadeve, ker navedene določbe ne predstavljajo materialne pravne podlage za odločitev v obravnavanem primeru.

Ker je revidentka že z vložitvijo napovedi izpolnila svojo zakonsko dolžnost, ji z odločitvijo organa, da se ji davka ne odmeri, ni bilo poseženo v njeno pravico ali pravno korist, zato si z vloženo revizijo ne more izboljšati svojega pravnega položaja.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo tožničino tožbo zoper 2. točko izreka odločbe Finančne uprave Republike Slovenije, Finančnega urada Celje, št. DT 4223-1973/2014-6 (04-100-03) z dne 18. 8. 2015, s katero je bilo odločeno, da se zavrne tožničina napoved za odmero davka od prejetega darila v znesku 16.287,45 EUR. Ministrstvo za finance je z odločbo št. DT-499-11-54/2015-2 z dne 7. 3. 2016 pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

2. Zoper navedeno pravnomočno sodbo je tožnica (v nadaljevanju revidentka) vložila revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje z razlogom iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Zatrjuje zmotno uporabo materialnega prava. Predlaga, naj Vrhovno sodišče reviziji ugodi, izpodbijano sodbo spremeni tako, da se tožbi ugodi in se upravni akt prve stopnje spremeni v 2. točki, tako da se revidentki prejeto darilo v znesku 16.287,45 EUR prizna in od tega zneska davek ne odmeri. Podredno predlaga naj Vrhovno sodišče reviziji ugodi in naj sodbo sodišča prve stopnje razveljavi in zadevo vrne v ponovno sojenje. Zahteva povračilo stroškov upravnega spora.

K I. točki izreka:

3. Revizija ni dovoljena.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča RS je trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju teh pogojev na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Vrhovno sodišče glede na značilnost tega pravnega sredstva ter svoj položaj in temeljno funkcijo v sodnem sistemu svojih odločitev o tem, da revizija ni dovoljena, podrobneje ne razlaga. 1

5. Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Kakšne so zahteve za to, da se določeno pravno vprašanje upošteva kot izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije, izhaja iz ustaljene prakse Vrhovnega sodišča (npr. sklepi X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 592/2007 z dne 21. 5. 2009, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009, X Ips 660/2008 z dne 14. 11. 2010). Revidentka z vprašanjem: "ali je pri odmeri davka na dediščine in darila po Zakonu o davku na dediščine in darila (v nadaljevanju ZDDD) materialnopravno dopustno zavrniti odmero davka s sklicevanjem na drug postopek, ki je potekal pri zavezankinem zakoncu na podlagi 5. odstavka 68. člena ZDavP-2 (kakor je veljal v obdobju od 1. 1. 2008 do 31. 12. 2009, v nadaljevanju tedaj veljavni ZDavP-2), v tistem postopku pa je odločitev temeljila na ugotovljenem dejanskem stanju kot posledici zmotne materialnopravne presoje določb o obdobju časovne veljavnosti 68. in 69. člena ZDavP-2 in na določbi o obrnjenem dokaznem bremenu iz 6. odstavka 68. člena ZDavP-2, ki ga je organ razširil preko 5 letnega zakonskega obdobja na podlagi, po revidentkinem mnenju, neustavni določbi 68. in 69. člena tedaj veljavnega ZDavP-2", teh zahtev ni izpolnila.

6. Po presoji Vrhovnega sodišča navedeno vprašanje ni pomembno pravno vprašanje, ker ni pomembno po vsebini zadeve. Odmera davka v drugi točki izpodbijanega upravnega akta ni bila zavrnjena zaradi ugotovitev postopka pri revidentkinem možu po tedaj veljavnem 68. členu ZDavP-2, ampak zato, ker upravni organ prve stopnje ni verjel revidentkini materi o danem darilu, revidentka pa te izjave ni podkrepila z drugimi dokazi. Gre torej za vprašanje ugotovljenega dejanskega stanja o tem, ali je bilo darilo dano ali ne. Ker ugovor zmotnega oziroma nepopolnega dejanskega stanja ni predmet revizije (prvi odstavek 85. člena ZUS-1), tudi vprašanje z njim v zvezi ne more biti pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Drugi del vprašanja o ustavnosti določbe o dokaznem bremenu in roku za hrambo dokazov v postopku po tedaj veljavnem 5. odstavku 68. in 69. členu ZDavP-2 pa tudi ni pomembno po vsebini zadeve, ker navedene določbe ne predstavljajo materialne pravne podlage za odločitev v obravnavanem primeru.

7. Poleg tega ni razviden niti pravni interes za vložitev tožbe v obravnavanem primeru, ko je revidentka izpodbijala upravni akt (njegovo 2. točko), s katerim ji je bila zavrnjena napoved za odmero davka od prejetega darila. Ker je revidentka že z vložitvijo napovedi izpolnila svojo zakonsko dolžnost, ji z odločitvijo organa, da se ji davka ne odmeri, ni bilo poseženo v njeno pravico ali pravno korist. Zato si z vloženo revizijo ne more izboljšati svojega pravnega položaja, kar pomeni, da zanjo nima pravnega interesa (četrti odstavek 83. člena ZUS-1). 2

8. Glede na navedeno pogoji za dovoljenost revizije niso izkazani, zato jo je Vrhovno sodišče zavrglo na podlagi 89. člena ZUS-1.

K II. točki izreka:

9. Revidentka z revizijo ni uspela, zato sama trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

1 Razlogi za to so pojasnjeni v sodbi X Ips 420/2014 z dne 2. 12. 2015.

2 Glej npr. Sklep X Ips 135/2015 z dne 1. 3. 2017.