Legislator Case Law & Legislation
VSL Sklep I Cp 1515/2017 ECLI:SI:VSLJ:2017:I.CP.1515.2017 AI generated

Appeal dismissed; court upheld provisional order due to risk of asset dissipation via property division agreement.

Case Number VSL Sklep I Cp 1515/2017
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The appellate court dismissed the defendant's appeal against a provisional order restricting her asset disposal. The court found that the defendant's agreement for alimony, combined with a property division contract transferring most assets to her and a transfer of funds to her account, created a high probability of evading creditors. Consequently, the court ruled that the risk of hindering enforcement justified the restrictive measure despite the defendant's claims of necessity and proportionality.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) 270. člen; Zakon o pravdnem postopku (ZPP) 365. člen: A provisional order restricting asset disposal is justified when the debtor's conduct, such as concluding property division agreements or transferring funds, demonstrates a clear risk of hindering enforcement, outweighing the potential minor damage to the debtor.

Keywords

AI generated
provisional order asset dissipation property division agreement creditor protection enforcement hindrance alimony agreement proportionality test

Cited Legislation

AI generated
270. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju
338. člen Zakona o pravdnem postopku
365. člen Zakona o pravdnem postopku
50. člen Zakona o zakonski skupščini in delni delitvi skupnega premoženja
15. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju

Cited Case Law

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

Ne le dejstvo, da je toženka s tožnikom sklenila pogodbo, na podlagi katere je upravičena do mesečne preživnine v višini 1.600,00 EUR, temveč tudi dejstvo sklenitve dogovora o delni delitvi skupnega premoženja, iz katerega izhaja, da je bil levji delež na njunem skupnem premoženju prenesen na toženko, medtem ko je tožnik ostal lastnik le manj vrednega premoženja, ter neprerekana trditev, da je tožnik brez pravnega temelja na toženkin tekoči račun nakazal 88.000,00 EUR, s stopnjo verjetnosti kaže na nevarnost, da bo toženka tudi v prihodnje usmerjena k sklepanju pravnih poslov, katerih namen oziroma cilj bi bil ponovno izigrati upnike, zato je podan izkaz subjektivne predpostavke za izdajo začasne odredbe.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor toženke zoper sklep o začasni odredbi istega sodišča XI Pg 1810/2016 z dne 6. 1. 2017.

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje toženka, ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku. 1 Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi ter predlog tožnika za izdajo začasne odredbe zavrne. Pojasnjuje, da preživljanje pomeni, da nekdo porablja sredstva, ki so potrebna za preživetje, pri čemer se v urbanem okolju med sredstva za preživljanje ne štejejo samo voda, hrana in bivališče, temveč tudi sredstva za vzdrževanje bivališča, kot so elektrika, varovanje, internet. Sodišča prve stopnje pa je očitno mnenja, da bi moral nekdo, ki ima upnike, v izogib njihovemu oškodovanju, prenehati uporabljati vodo in elektriko oziroma prenehati s plačevanjem vseh tekočih stroškov ter posledično ogroziti življenje sebe in svoje družine. Meni, da bi sodišče prve stopnje moralo pojasniti in obrazložiti, v kakšni vzročni zvezi so vložene tožbe z ravnanjem toženke. Pavšalna navedba, da so "takšni postopki v teku" pa seveda ne more pripeljati do sklepa, da je bil namen pravdnih strank izigrati upnike. Meni, da bi moral tožnik pojasniti obseg skupnega premoženja, kakšen delež je od tožnika in kateri del svojega premoženja je tožnik skril pred upniki s posli, ki jih v tej in ostalih zadevah očita toženki. Izdana začasna odredba je tudi nesorazmerna, saj je prvo sodišče prepovedalo razpolaganje s premoženjem toženke, katerega vrednost po navedbah tožnika znaša milijon evrov, tožbeni zahtevek, katerega zavarovanje zahteva, pa znaša le 59.000,00 EUR. Sicer pa tožnik sam priznava, da niso izpolnjeni osnovni zakonski pogoji za izdajo začasne odredbe, saj smiselno navaja, da toženka nima nobenega namena odtujiti ali razpolagati s svojimi nepremičninami. Poudarja, da je smisel začasnih odredb ravno v tem, da dolžnik z izdano začasno odredbo vedno pretrpi škodo, zato je potrebno ugotavljati, ali je podana verjetnost nastanka neznatne škode. Zgolj trditev upnika, da dolžnik ne bo pretrpel neznatne škode, če se ugotovi, da nima namena prodati nepremičnine, pa ne zadostuje za izpolnjevanje pogoja iz tretjega odstavka 270. člena ZIZ.

3. Tožnik je na pritožbo odgovoril ter predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 6. 1. 2017 ugodilo predlogu tožnika in izdalo začasno odredbo, s katero je toženki prepovedalo odtujitev in obremenitev investicijskih kuponov v krovnem skladu N. po pristopnih izjavah št. 368, 300, 2615400, 2615500 in 321180, z vpisom prepovedi odtujitve in obremenitve pri organizaciji, ki vodi register vrednostnih papirjev toženke ter odtujitev in obremenitev nepremičnin z v izreku sklepa navedenimi ID znaki, z vpisom zaznambe prepovedi odsvojitve in obremenitve navedenih nepremičnin v zemljiški knjigi.

6. Sodišče prve stopnje je pri odločitvi pravilo uporabilo določbo 270. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju 2 , ki ureja pogoje za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve in pravilno ocenilo, da so bili za izdajo začasne odredbe izpolnjeni vsi zakonski pogoji.

7. Pritožnica neutemeljeno vztraja, da tožnik ni uspel izkazati verjetnosti obstoja njegove denarne terjatve. Toženka ni zanikala, da je prejemnica redne mesečne pokojnine in da je bila že pred sklenitvijo dogovora o preživljanju z dne 16. 7. 2014 lastnica več nepremičnin, ki jih je pridobila na podlagi še v času trajanja zakonske zveze sklenjenega dogovora o delni delitvi skupnega premoženja z dne 15. 5. 2012. Glede na določbo 50. člena ZZZDR toženka zato ni bila upravičena do preživljanja s strani zakonca. Pravdni stranki sta dogovor o preživljanju, na podlagi katerega je toženka upravičena do mesečne preživnine v višini 1.600,00 EUR, sklenili ravno z namenom skriti premoženje pred upniki.

8. Kot je pritožbeno sodišče že pojasnilo v razveljavitvenem sklepu I Cp 2962/2016 z dne 30. 10. 2016, se nevarnost kot predpostavka začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve izkazuje v vsakem dolžnikovem ravnanju, ki ima lahko za posledico onemogočanje ali otežkočanje izvršbe. Ne le dejstvo, da je toženka s tožnikom sklenila pogodbo, na podlagi katere je upravičena do mesečne preživnine v višini 1.600,00 EUR, temveč tudi dejstvo sklenitve dogovora o delni delitvi skupnega premoženja z dne 15. 9. 2012, iz katerega izhaja, da je bil levji delež na njunem skupnem premoženju prenesen na toženko, medtem ko je tožnik ostal lastnik le manj vrednega premoženja, ter neprerekana trditev, da je tožnik brez pravnega temelja na toženkin tekoči račun nakazal 88.000,00 EUR, s stopnjo verjetnosti kaže na nevarnost, da bo toženka tudi v prihodnje usmerjena k sklepanju pravnih poslov, katerih namen oziroma cilj bi bil ponovno izigrati upnike, zato je podan izkaz subjektivne predpostavke za izdajo začasne odredbe.

9. Ker je tožnik izkazal subjektivno nevarnost, da je uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, se prvemu sodišču ne bi bilo potrebno ukvarjati s vprašanjem, ali bo toženka s predlagano odredbo pretrpela le neznatno škodo.

10. Tožnik v tem postopku primarno uveljavlja ničnost dogovora o preživljanju, zato je v tem sporu pravno nepomembno vprašanje obsega skupnega premoženja pravdnih strank.

11. Toženka v pritožbi še zatrjuje, da izdana začasna odredba nesorazmerno posega v njeno premoženje glede na višino tožbenega zahtevka, vendar pa s tem v zvezi toženka tekom postopka predloga v skladu z drugim odstavkom 34. člena ZIZ v zvezi z 239. členom ZIZ za omejitev zavarovanja na določena sredstva oziroma predmete ni podala.

12. Glede na navedeno je pritožba neutemeljena in ker pritožbeno sodišče tudi ni ugotovilo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in na podlagi druge točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

13. O stroških pritožbenega postopka bo odločeno s končno odločbo, izdano v tem pravdnem postopku, v okviru katerega se o zavarovanju odloča.

1 V nadaljevanju ZPP.

2 6. v nadaljevanju ZIZ.