Legislator Case Law & Legislation
VSL Sklep IV Cp 1200/2017 ECLI:SI:VSLJ:2017:IV.CP.1200.2017 AI generated

Appeal dismissed; divorce alimony claim barred by one-year statute of limitations for post-divorce support.

Case Number VSL Sklep IV Cp 1200/2017
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The appellate court dismissed the appeal, upholding the first-instance judgment that rejected the plaintiff's claim for monthly alimony. The plaintiff filed the suit over a decade after the marital community dissolved in 1995, well beyond the mandatory one-year limitation period specified in the Family Law Act. The court ruled that the first-instance judge correctly applied the statute of limitations and did not commit procedural errors, thereby confirming the dismissal of the claim.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), prvi odstavek 81.a člena; Zakon o pravdnem postopku (ZPP), prvi odstavek 274. člena: A claim for alimony after the dissolution of a marital community must be filed within one year of the community's breakdown, and failure to do so results in the automatic dismissal of the suit regardless of the underlying merits.

Keywords

AI generated
statute of limitations alimony claim marital community dissolution post-divorce support procedural dismissal family law one-year period

Cited Legislation

AI generated

Cited Case Law

AI generated
VSL 0074031
Razlogi za ločeno življenje zakoncev so lahko različni, kar izhaja tudi iz sodne prakse (pritožba se sklicuje na sodbo VSL 0074031).
VSRS II Ips 681/2007
1 Sodišče prve stopnje se pri odločitvi, da je tožnica vložila tožbo po poteku prekluzivnega roka, pravilno sklicuje na sodno prakso in na sodbo VSRS II Ips 681/2007.
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Obravnavana tožba je bila vložena po poteku prekluzivnega roka. Sodišče prve stopnje je na podlagi 274. člena ZPP lahko zavrglo tožbo, ker prvi odstavek 81.a člena ZZZDR posebej govori o tožbi in roku za tožbo.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Pravdni stranki sta sklenili zakonsko zvezo 29. 12. 1973. Dne 29. 4. 2016 je toženec vložil tožbo za razvezo zakonske zveze, ki je bila s sodbo P 985/2016-IV z dne 5. 8. 2016 razvezana. Tožnica je vložila tožbo 16. 9. 2016, s katero je zahtevala, da ji toženec kot nekdanji zakonski partner plačuje mesečno preživnino v višini 150,00 EUR od 1. 10. 2016 dalje.

2. Sodišče prve stopnje je tožbo zavrglo, ker je ugotovilo, da iz trditvene podlage tožnice izhaja, da se je toženec iz skupnega bivališča odselil junija 1995, da je bila tožnica zaposlena vse do leta 2008, ko se je upokojila in da sta pravdni stranki od leta 1995 živeli ločeno, neodvisno drug od drugega ter sta vsak samostojno skrbela zase pri zadovoljevanju nujnih življenjskih potreb. Ker tožnica ni vložila tožbe v roku enega leta od razpada življenjske skupnosti, je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 81.a člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR) zavrglo.

3. Tožnica vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Navaja, da je sodišče prve stopnje v odločbi povzelo pavšalne trditve tožnice, ki jih je dala na naroku 27. 3. 2017, da sta pravdni stranki od junija 1995 živeli ločeno, neodvisno drug od drugega ter sta vsak samostojno skrbeli zase pri zadovoljevanju nujnih življenjskih potreb. Za obstoj življenjske skupnosti je bistvena njena notranja komponenta, medsebojna naklonjenost in medsebojni dogovori. Skupno bivanje, finance, gospodinjstvo in zakonska postelja so le nekateri izmed številnih zunanjih pokazateljev obstoja življenjske skupnosti. Ločeno življenje zakonskih partnerjev ne predstavlja nujno prenehanje življenjske skupnosti. Sodišče ni navedlo razloga za ločeno življenje pravdnih strank, na podlagi katerega bi se lahko sklepalo, da je življenjska skupnost med pravdnima strankama junija 1995 razpadla. Razlogi za ločeno življenje zakoncev so lahko različni, kar izhaja tudi iz sodne prakse (pritožba se sklicuje na sodbo VSL 0074031). Samostojno kritje stroškov za prehrano, obleko in obutev še ne pomeni, da je življenjska skupnost pravdnih strank razpadla.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Na podlagi 81.a člena ZZZDR sme nepreskrbljeni zakonec zahtevati preživnino v postopku za razvezo zakonske zveze, lahko pa tudi s posebno tožbo, ki jo mora vložiti v enem letu, odkar je bila zakonska zveza pravnomočno razvezana. V zvezi s to določbo je treba upoštevati 50.a člen ZZZDR, ki določa, da za preživninska razmerja med zakoncema v času trajanja zakonske zveze ter za preživninska razmerja med zakoncema po prenehanju življenjske skupnosti zakoncev se smiselno uporabljajo določbe o preživljanju zakoncev po razvezi zakonske zveze. Tožnica bi zato morala vložiti tožbo v roku enega leta od prenehanja življenjske skupnosti 1 . Ker je življenjska skupnost pravdnih strank razpadla leta 1995, tožnica pa je tožbo vložila 16. 9. 2016, je sodišče prve stopnje tožbo utemeljeno zavrglo.

6. Zmotne so pritožbene navedbe, da je za prenehanje življenjske skupnosti odločilen razlog, zaradi katerega je med pravdnima strankama prišlo do prenehanja življenjske skupnosti. Iz trditvene podlage tožnice izhaja, da je življenjska skupnost med pravdnima strankama razpadla leta 1995, ko se je toženec iz skupnega bivališča izselil in preselil k drugi ženski, s katero ima otroka. Pritožba tudi ne navede nobene konkretne okoliščine, ki bi potrjevala obstoj življenjske skupnosti pravdnih strank po letu 1995.

7. Sodišče prve stopnje ni storilo absolutnih bistvenih kršitev pravdnega postopka, pravilno je ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo. Ker je tožnica tožbo vložila prepozno, po poteku prekluzivnega roka, je sodišče prve stopnje na podlagi 274. člena Zakona o pravdnem postopku lahko zavrglo tožbo, ker prvi odstavek 81.a člena ZZZDR posebej govori o tožbi in roku za tožbo 2 .

8. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (353. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP).

9. S tem, ko je bila pritožba zavrnjena, je bil zavrnjen tudi zahtevek tožnice za povrnitev pritožbenih stroškov, zato je poseben izrek v tem delu odpadel.

1 Sodišče prve stopnje se pri odločitvi, da je tožnica vložila tožbo po poteku prekluzivnega roka, pravilno sklicuje na sodno prakso in na sodbo VSRS II Ips 681/2007.

2 Glej dr. Aleš Galič: Pravdni postopek, zakon s komentarjem 1. knjiga, str. 453, op 1267.