Legislator Case Law & Legislation
VSL Sodba II Cpg 606/2017 ECLI:SI:VSLJ:2017:II.CPG.606.2017 AI generated

Appeal dismissed; Pensions Act does not override traffic insurance limits for subrogation claims against insurers.

Case Number VSL Sodba II Cpg 606/2017
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Higher Court in Ljubljana dismissed the appellant's appeal against a first-instance judgment rejecting a claim for subrogation against a liability insurer. The appellant argued that the Pensions Act (ZPIZ-2) excluded traffic insurance limitations, but the court found the relevant article did not grant standing against an insurer for past accidents. The court ruled that the new article allowing such claims was not yet applicable to the accident dates in question.

Legislator headnote

AI generated

Drugi odstavek 193. člena ZPIZ-2; 190a. člen ZPIZ-2: The provision allowing the pension fund to claim indemnity without statutory limitations does not, in itself, provide a legal basis for claiming subrogation against a liability insurer for accidents occurring before the introduction of the new article.

Keywords

AI generated
subrogation rights pension fund claims liability insurance statutory limitations ZPIZ-2 interpretation regressive claim accident compensation

Cited Legislation

AI generated
Drugi odstavek 193. člena ZPIZ-2
190a. člen ZPIZ-2
Tako podlago daje šele novi 190a. člen ZPIZ-2 (dodan z novelo B), ki pa v konkretnem primeru ni uporabljiv.
18. člen ZOZP
119. člen ZPIZ-2
190. člen ZPIZ-2
191. člen ZPIZ-2
192. člen ZPIZ-2
350. člen ZPP
353. člen ZPP
člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).
154. člen ZPP
165. člen ZPP

Cited Case Law

AI generated
VSM I Cpg 106/2017
za sodbe: VSM I Cpg 106/2017 z dne 20.
I Cpg 97/2017
Appeal dismissed; new insurance law amendments not retroactive to pre-2016 liability periods.
I Cpg 457/2016
Social security contribution damages claim partially allowed due to retroactive law change violating trust protection principle.
VSL I Cpg 502/2016
2017, sodbo VSL I Cpg 502/2016 z dne 15.
VSL II Cpg 1259/2016
2017 in sodbo in sklep VSL II Cpg 1259/2016 z dne 21.
VSL II Cpg 606/2017
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba, v zvezi s popravnim sklepom, potrdi.

II. Tožeča stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

[JEDRO]

Drugi odstavek 193. člena ZPIZ-2 res določa, da sme zavod terjati odškodnino brez omejitev, ki so določene v drugih zakonih, vendar ta določba po prepričanju višjega sodišča še vedno ne daje pravne podlage, po kateri bi lahko tožnica od toženke kot odgovornostne zavarovalnice zahtevala regres plačanih nadomestil za invalidnost. Tako podlago daje šele novi 190a. člen ZPIZ-2 (dodan z novelo B), ki pa v konkretnem primeru ni uporabljiv.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek na plačilo 1.041,48 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi (I. točka izreka). Tožeči stranki je (s popravnim sklepom z dne 10. 5. 2017) naložilo v plačilo 30,00 EUR toženčevih pravdnih stroškov (II. točka izreka).

2. Zoper takšno odločitev se zaradi zmotne uporabe materialnega prava pravočasno pritožuje tožeča stranka. Višjemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, podredno pa, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožeča stranka neutemeljeno vztraja pri stališču, da od uveljavitve Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ZPIZ-2 (1. 1. 2013) omejitev iz prvega odstavka 18. člena Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu (ZOZP) več ne velja, ker ZPIZ-2 v 193. členu izključuje uporabo drugih zakonov. Kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje, navedeni člen res določa, da sme zavod nastale stroške, celotne zneske pokojnin in vseh drugih dajatev, ki jih izplačuje zavod, zahtevati ne glede na omejitve, ki so določene v drugih zakonih. Ob tem pa je izrecno navedeno tudi, da prej povzeto velja v primerih iz tretjega odstavka 119. člena ZPIZ-2 (odškodnina zaradi ne-obveščanja o spremembah okoliščin, ki se nanašajo na uživalce socialnih pravic), 190. člena ZPIZ-2 (odgovornost posameznika za škodo zavodu), 191. člena ZPIZ-2 (odgovornost delodajalca za škodo zavodu) in 192. člena ZPIZ-2 (izključitev kritja zavarovalnega primera). 1 V konkretnem primeru ne gre za nobenega od teh primerov. Poleg tega se je v spornem obdobju (leta 2014 in 2015) veljavni 193. člen ZPIZ-2 nanašal na direktnega povzročitelja škode in delodajalca. Aktivne legitimacije za uveljavljanje zahtevkov zoper toženo stranko (zavarovalnico, pri kateri je imel povzročitelj prometne nesreče zavarovano avtomobilsko odgovornost) ZPIZ-2 ni dajal vse do novele ZPIZ-2B, ki je začela veljati 1. 1. 2016.

6. Drugi odstavek 193. člena ZPIZ-2 torej res določa, da sme zavod terjati odškodnino brez omejitev, ki so določene v drugih zakonih, vendar ta določba po prepričanju višjega sodišča še vedno ne daje pravne podlage, po kateri bi lahko tožnica od toženke kot odgovornostne zavarovalnice zahtevala regres plačanih nadomestil za invalidnost. Tako podlago daje šele novi 190a. člen ZPIZ-2 (dodan z novelo B), ki pa v konkretnem primeru ni uporabljiv. Okoliščina, da je tožena stranka istovrstno škodo, ki naj bi tožeči stranki nastala v letu 2013 že plačala, pa je za odločitev v predmetnem sporu povsem irelevantna.

7. Dodati velja, da je v zvezi z vprašanjem ali je 193. člen ZPIZ-2, pred uveljavitvijo novele B, izključeval omejitev iz 18. člena ZOZP, stališče sodne prakse precej enotno. Tožnica se v pritožbi sicer sklicuje na drugačni stališči, zavzeti v sodbi Višjega sodišča v Celju Cpg 41/2014 z dne 27. 3. 2014 in sklepu Višjega sodišča v Mariboru I Cpg 194/2016 z dne 12. 5. 2016, a višje sodišče ugotavlja, da je stališče, zavzeto v teh odločbah preseženo. Po njunem sprejemu so bile namreč sprejete številne druge odločbe različnih višjih sodišč, ki uveljavljalo enako stališče, kot je zavzeto v predmetnem sporu (gre npr. za sodbe: VSM I Cpg 106/2017 z dne 20. 4. 2017, I Cpg 97/2017 z dne 30. 3. 2017, I Cpg 457/2016 z dne 9. 3. 2017; sodbo in sklep istega sodišča I Cpg 454/2016 z dne 2. 3. 2017, sodbo VSL I Cpg 502/2016 z dne 15. 2. 2017 in sodbo in sklep VSL II Cpg 1259/2016 z dne 21. 2. 2017).

8. Glede na navedeno pritožbene navedbe niso utemeljene. Ker višje sodišče ni našlo niti kršitev, na katere skladno z drugim odstavkom 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

9. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato sama krije stroške, ki so ji z njo nastali (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

1 Zato pritožbena navedba, da ni res, da ZPIZ-2 izrecno določa, v katerih primerih omejitve iz drugih zakonov ne veljajo, nikakor ni utemeljena.