Appeal partially allowed; client liable for costs against bankrupt debtors due to procedural failure.

I. Pritožbi se delno ugodi in sklep spremeni tako, da se izrek glasi:

"Tožeča stranka je v roku 15. dni dolžna drugo toženi stranki in četrto toženi stranki plačati 760,19 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila."

V ostalem se pritožba zavrne in se v izpodbijanem pa nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pritožnica krije svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Ker tožeča stranka vtoževane terjatve ni priglasila v stečajnih postopkih tožencev, začetih v teku pravde, z zahtevkom zoper te tožence ni uspela. Tožencem v stečaju je zato dolžna povrniti pravdne stroške.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je - po tem, ko je bila tožba zoper drugo toženo in tretje toženo stranko zavržena, zoper četrto toženo stranko pa zavrnjena - odločilo o stroških postopka. Tožeči stranki je naložena obveznost, da drugo do četrto toženi stranki plača 1.520,37 EUR pravdnih stroškov.

2. Pritožuje se tožeča stranka. Uveljavlja vse tri, s prvim odstavkom 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) predvidene pritožbene razloge. Predlaga spremembo sklepa tako, da bo predlog tožencev za povrnitev stroškov zavrnjen. Zahteva povrnitev stroškov pritožbenega postopka. Navaja, da je z uvedbo stečajnega postopka pooblastilo tožencev za zastopanje v tem pravdnem postopku prenehalo. Pooblaščenčeva pravna dejanja izpred stečaja so prenehala učinkovati, kar velja tudi za med pravdo priglašene pravdne stroške. Pravdne stroške bi lahko priglasil stečajni upravitelj. Zaradi stečaja toženci niso upravičeni sprejemati plačil, ampak gredo njihove terjatve v stečajno maso. Upoštevano bi moralo biti, da je tožnica uspela z dopuščeno revizijo, zaradi vložitve katere je priglasila stroške, ki so v pritožbi povzeti. Drugi, tretji in četrti toženec v pravdi niso uspeli oziroma tožnica pravde ni izgubila. Odločitev je posledica uvedbe stečajnih postopkov zoper navedene tožence.

3. Četrto tožena stranka je na pritožbo odgovorila. Pritrjuje ugotovitvam, zaključkom in pravnim stališčem prvostopenjskega sodišča in predlaga zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Res je pooblaščenčevo pooblastilo za zastopanje drugega, tretjega in četrtega toženca zaradi uvedbe stečajnih postopkov prenehalo. Ker pa pooblaščenec še vedno zastopa prvo toženo stranko, zoper katero je pravdni postopek še v teku, je upravičen priglasiti pravdne stroške tožene stranke. Sosporniki krijejo stroške po enakih delih, nerazdelno toženi sosporniki pa so nerazdelno odgovorni tudi za stroške, prisojene nasprotni stranki (prvi in tretji odstavek 161. čl. ZPP). Sicer pa je pooblaščenec tožencev stroške postopka priglasil že v času, ko je zastopal vse tožence - v dne 9. 11. 2009 vloženem odgovoru na tožbo (list. št. 34) in na 3.8.2011 izvedenem naroku (stroškovnik na list. št. 89a). Zakaj naj bi njegovo pravno dejanje po uvedbi stečajnih postopkov ne bilo učinkovito, pritožba ne pojasni.

6. Pravdni postopek zoper drugo, tretjo in četrto toženo stranko je končan, zato je mogoče odločati o stroških postopka, nanašajočih se na te sospornike. Merilo za odločitev o stroških postopka je uspeh strank v postopku (prvi odstavek 154. čl. ZPP). Tožba zoper drugo toženo stranko in zoper tretje toženo stranko je bila zavržena, zoper četrto toženo stranko pa je bil zahtevek zavrnjen. Tožeča stranka torej z zahtevkom, uperjenim zoper drugo, tretjo in četrto toženo stranko, ni uspela; zato je tem tožencem dolžna povrniti pravdne stroške. Uvedba stečajnih postopkov tožnice ne odvezuje obveznosti, da tožencem povrne pravdne stroške. Kljub uvedenim stečajnim postopkom bi tožeča stranka svojo terjatev lahko uveljavila; priglasiti bi jo morala v stečajnih postopkih. Ker tega ni storila, zoper drugo, tretje in četrto toženo stranko vloženega zahtevka ni uspela uveljaviti - z zahtevkom, uperjenim zoper te tožence torej ni uspela.

7. Res je bila tožnica v revizijskem postopku uspešna. Na podlagi njene revizije sta bili prvostopenjska in drugostopenjska sodba razveljavljeni. Vrhovno sodišče je odločitev o stroških postopka pridržalo za končno odločbo, kajti tudi revizijski stroški so pravdni stroški, o katerih je treba odločiti na osnovi uspeha strank v postopku. Ker tožeča stranka z zahtevkom zoper drugega, tretjega in četrtega tožnica ni uspela, ji ti toženci revizijskih stroškov niso dolžni plačati.

8. Tožba je bila vložena zoper štiri tožence - sospornike. Pravdni postopek zoper tri od njih je končan. O zahtevku, uperjenem zoper prvega toženca, še ni določeno. Ker sosporniki krijejo stroške po postopka po enakih delih, je tožnica sospornikoma, zoper katera je postopek zaključen in še obstajata (drugo in četrto tožena stranka), dolžna povrniti vsakemu 1/4 stroškov, ki so jih sosporniki imeli s skupnim zastopanjem. Glede 1/4 teh stroškov bo odločeno, ko bo znan uspeh prvo tožene stranke. Ker tretje tožena stranka ne obstoji več, zahtevka za povrnitev pravdnih stroškov ne more uveljaviti. Tudi ostali toženci njene terjatve ne morejo uveljaviti, saj ni izkazano, da je predmet spora nedeljiva obveznost in posledično obveznost povrnitve pravdnih stroškov nerazdelna. Odločitev je zato spremenjena tako, da je tožeča stranka drugo in četrto toženi stranki dolžna (skupaj) plačati 760,19 EUR pravdnih stroškov.

9. Uspeh strank je merilo za odločitev tudi o stroških pritožbenega postopka (drugi odstavek 165. čl. in 154. čl. ZPP). Tožeča stranka je v pritožbenem postopku izpodbijala odločitev v celoti, uspela pa prisojeno terjatev stroškov delno znižati. S pritožbenimi razlogi ni uspela; rezultat pritožbenega postopka je posledica uporabe materialnega prava, katerega je pritožbeno sodišče presodilo drugače kot prvostopenjsko sodišče. Tretje tožena stranka, ki ne obstoji več, tožnici stroškov pritožbenega postopka ne more povrniti. S pritožbo zoper odločitev o pravdnih stroških drugo in četrto tožene stranke pritožnica ni bila uspešna. Upoštevajoč vse te okoliščine je primerno, da pritožnica krije svoje stroške pritožbenega postopka (drugi odstavek 154. čl. ZPP). Četrto tožena stranka, ki je na pritožbo odgovorila, stroškov ni priglasila.