Appeal against detention order dismissed; court upheld necessity based on objective recidivism risk despite employment claims.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court rejected the defense's appeal against a detention order, ruling the lower court's decision to detain the defendant was legally sound. The defense argued the defendant's employment and family situation negated the need for detention, but the court found this failed to address the objective risk of reoffending. Consequently, the court held that the necessity for detention was established by factual circumstances regarding the defendant's potential to commit further crimes, making the appeal inadmissible.
Legislator headnote
AI generatedZKP 201. 1. odst. 3. točka; ZKP 20. 1. odst. 1; Ustava 20. 1. odst. 1: The necessity of detention is a factual question determined by the court based on objective circumstances of recidivism risk, not merely subjective excuses regarding the defendant's current social status or employment.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba zagovornika obdolženega D. J. se zavrne kot neutemeljena.
[JEDRO]
Nujnost pripora kot dejansko vprašanje.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Okrožno sodišče v Murski Soboti je kot sodišče prve stopnje 18. 7. 2017 po drugem odstavku 207. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) ugotovilo, da so zoper obdolženega D. J. še zmeraj podani razlogi za pripor iz 3. točke prvega odstavka 201. člena ZKP v zvezi s prvim odstavkom 20. člena Ustave R Slovenije. Ugotovljeno je bilo izdano s sklepom I Ks 8230/2017.
2. Zoper sklep se je pritožil obdolženčev zagovornik "zaradi kršitve določb ZKP in Ustave" s predlogom, da pritožbeno sodišče sklep spremeni tako, da pripor odpravi ter odredi obdolženčevo izpustitev na prostost ali da ga nadomesti s hišnim priporom.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Pritožnik kot prava vešč procesni udeleženec uveljavljane bistvene kršitve določb ZKP ni opredelil in še manj obrazložil, kršitev prvega odstavka 20. člena Ustave R Slovenije (v nadaljevanju Ustava) pa je bila obrazložena z nedokazano nujnostjo pripora. Na takšen način Ustave kot pravnega predpisa ni mogoče kršiti, saj gre pri nujnosti za dejansko vprašanje, ki ga je sodišče prve stopnje po ugotovljeni ponovitveni nevarnosti pravilno rešilo. Ko torej pritožnik v pritožbeni obrazložitvi pravi, da ta nevarnost ni podana, ker je obdolženi redno zaposlen, da prejema plačo, s katero preživlja družino ter da potemtakem kaznivo dejanje ni moglo biti storjeno iz socialnih vzgibov, in še, da se obdolženčeva žena nahaja v hišnem priporu, da ni zaposlena, in da mora skrbeti za dva mladoletna otroka, po vsebini uveljavlja pritožbeni razlog zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
5. Pri tem prezre razumljive razloge sodišča prve stopnje, po katerih dejansko napadenih ugotovitve niso določale le subjektivne okoliščine, ki z domnevno storitvijo kaznivega dejanja niso združljive, ampak še objektivne okoliščine, ki po vrsti ugotovljeno ponovitveno nevarnost nedvomno utemeljujejo, po obsegu pa jo dvigajo na raven, da je tudi po presoji pritožbenega sodišča drugače kot s priporom ni mogoče odpraviti.
6. Glede na to, je pritožbeno sodišče o pritožbi zagovornika obdolženega D. J. odločilo tako kot izhaja iz izreka tega sklepa (tretji odstavek 402. člena ZKP).
7. Če bo za obdolženca nastopila taksna obveznost, bo sodno takso za zavrnitev pritožbe zoper sklep o podaljšanju pripora po tarifni številki 74013 Taksne tarife v zvezi s petim odstavkom 3. člena in 7. točko prvega odstavka 5. člena Zakona o sodnih taksah odmerilo sodišče prve stopnje po pravnomočnosti sodbe.