Appeal allowed; claim to determine existence of cohabitation via declaratory action dismissed as inadmissible.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court allowed the appeal, quashing the first-instance judgment and dismissing the plaintiff's claim to have the court determine the existence of a cohabitation relationship. The lower court had rejected the action because the plaintiff sought a declaratory judgment on a factual relationship rather than a legal right. The court ruled that cohabitation is a factual state characterized by informality, making it impossible to adjudicate its existence through a declaratory action with binding legal effect.
Legislator headnote
AI generated187. člen ZPP; 12. odst. 2 ZZZDR: A declaratory action cannot be used to determine the existence of a cohabitation relationship because it is a factual state, not a legal right, and its informal nature precludes binding judicial determination.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se tožba glede ugotovitve obstoja zunajzakonske skupnosti zavrže.
[JEDRO]
Ugotovitve obstoja zunajzakonske skupnosti s tožbenim zahtevkom ni mogoče zahtevati že zato, ker gre za ugotavljanje dejanskega razmerja, kar ni dopustna vsebina ugotovitvene tožbe.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Okrajno sodišče v Ljubljani je s sklepom III D 599/2009 s 17. 2. 2016 prekinilo zapuščinski postopek po pokojnem J. ... in tožnico napotilo na pravdo, da zoper toženki vloži tožbo na ugotovitev, da je med njo in zapustnikom obstajala zunajzakonska skupnost, zaradi katere ji pripada zakonita dedna pravica po zapustniku. Na podlagi tega sklepa je tožnica zoper toženki vložila tožbo z zahtevo, naj se ugotovi, da je med njo in pokojnim J. ... obstajala zunajzakonska skupnost, zaradi česar je zakonita dedinja po pokojnem. Sodišče prve stopnje je tožnico s sklepom s 24. 6. 2016 pozvalo k odpravi nesklepčnosti tožbe, vendar je tožnica ob dopolnitvi tožbe vztrajala pri postavljenem zahtevku na ugotovitev obstoja zunajzakonske skupnosti.
2. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom z 31. 8. 2016 zavrnilo tožbo glede ugotovitve obstoja zunajzakonske skupnosti med tožnico in pokojnim J. ... V obrazložitvi je navedlo, da je tožbeni zahtevek za ugotovitev obstoja zunajzakonske skupnosti nesklepčen, saj z ugotovitveno tožbo ni mogoče zahtevati ugotovitve obstoja dejstev, poleg tega je mogoče obstoj zunajzakonske skupnosti ugotavljati zgolj kot predhodno vprašanje. S popravnim sklepom z 9. 11. 2016 je sodišče popravilo uvod prvotne odločbe ter navedlo, da gre za delno sodbo.
3. Zoper navedeno odločbo se pravočasno pritožuje tožnica iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi navaja, da sodišče ne bi smelo vsebinsko odločati o tožbenem zahtevku, ne da bi poprej opravilo glavno obravnavo, graja tudi, da je bilo o tožbenem zahtevku vsebinsko odločeno s sklepom. Predlaga razveljavitev sklepa.
4. Pritožba je utemeljena.
5. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je v skladu s 187. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP) z ugotovitveno tožbo mogoče zahtevati, da sodišče ugotovi obstoj kakšne pravice ali pravnega razmerja, edino dejstvo, glede katerega je mogoče naperiti ugotovitveno tožbo, pa je vprašanje pristnosti listine. Ugotovitve obstoja zunajzakonske skupnosti s tožbenim zahtevkom tako ni mogoče zahtevati že zato, ker gre za ugotavljanje dejanskega razmerja, kar ni dopustna vsebina ugotovitvene tožbe. Poleg tega se lahko obstoj zunajzakonske skupnosti v skladu z drugim odstavkom 12. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) ugotavlja zgolj kot predhodno vprašanje, kar pomeni, da o tem ni mogoče postaviti samostojnega zahtevka, niti vmesnega ugotovitvenega zahtevka. 1 Za zunajzakonsko skupnost je namreč značilno, da zakon pravne posledice veže na določeno dejansko razmerje, katerega nastanek oziroma prenehanje nista odvisna od obličnostnih zahtev in formalnih potrdil. Takšni naravi zunajzakonske skupnosti nasprotuje odločanje o njenem obstoju z učinkom pravnomočnosti. Glavna značilnost zunajzakonske skupnosti je namreč njena neformalna narava. Če bi stranki želeli razpolagati z listino, ki bi dokazovala njuno razmerje, bi lahko sklenili zakonsko zvezo.
6. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje zmotno štelo, da je tožba na ugotovitev obstoja zunajzakonske skupnosti nesklepčna. Nesklepčnost pomeni, da iz trditev, ki jih je tožeča stranka podala v tožbi, ne izhaja, da je tožbeni zahtevek utemeljen. V obravnavani zadevi ne gre za to, da tožbene navedbe ne bi utemeljevale obstoja zunajzakonske skupnosti, temveč da je zahtevek za ugotovitev obstoja zunajzakonske zveze kot tak nedopusten, kar ima za posledico zavrženje tožbe v tem delu in ne zavrnitve tožbenega zahtevka. Z zavrnitvijo zahtevka je sodišče prve stopnje o njem vsebinsko odločilo, kar je v nasprotju z 12. členom ZZZDR. Pritožbeno sodišče je tako pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in tožbo v delu, ki se nanaša na ugotovitev obstoja zunajzakonske skupnosti, zavrglo (drugi odstavek 354. člena ZPP).
1 Primerjaj sodbo Vrhovnega sodišča RS II Ips 349/2009 s 26. 5. 2011, ter sklepa Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 4069/2006 s 23. 8. 2006 in IV Cp 5856/2006 s 14. 3. 2007.