Legislator Case Law & Legislation
VSL Sklep I Cp 496/2017 ECLI:SI:VSLJ:2017:I.CP.496.2017 AI generated

Appeal dismissed; court corrected party's error on expert costs based on prior settlement agreement.

Case Number VSL Sklep I Cp 496/2017
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The appeal was rejected, and the first-instance court's decision was confirmed. The appellant argued that the court incorrectly assigned expert costs to her, claiming she only protected public interest and owned no property. The court ruled that the decision to fund expert costs is a procedural order, not a final judgment, and that two conflicting final decisions on costs cannot exist. Consequently, the court validly corrected the written error regarding the party's obligation to pay the missing expert fees based on the binding nature of the prior settlement agreement.

Legislator headnote

AI generated

ZPP 328. člen; ZPP 338. člen: A procedural order regarding the funding of expert costs is not a final judgment; therefore, a party cannot appeal its finality, and the court may correct obvious written errors in cost allocations without creating conflicting final decisions.

Keywords

AI generated
procedural order expert costs written error correction settlement agreement final judgment cost allocation appeal rejection

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

[JEDRO]

Odločitev o založitvi sredstev za kritje stroškov izvedenca ima značaj procesnega sklepa, zato se pritožnica ne more sklicevati na njegovo pravnomočnost. Poleg tega (glede stroškov) ne moreta obstajati dve različni pravnomočni odločbi. Zato je sodišče - skladno z določbo 328. člena ZPP - utemeljeno popravilo očitno pisno pomoto v navedbi zavezanca za plačilo manjkajoče izvedenine.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Okrajno sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom popravilo svoj prvotni sklep z dne 22. 2. 2013 v 3. točki izreka tako, da je udeleženka Mestna občina ... poleg predlagatelja dolžna v roku 15-ih dni od prejema sklepa založiti manjkajočo izvedenino v višini 1.407,44 EUR oz. polovico tega zneska.

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje udeleženka Mestna občina ..., ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP. Poudarja, da je bilo v prvotnem sklepu z dne 22. 2. 2013 pravilno odločeno, da morata manjkajočo izvedenino plačati predlagatelj P., d. d. in nasprotni udeleženec A., d. d. Opozarja, da je predmetni sklep postal pravnomočen, ker nobeden od udeležencev ni vložil pritožbe. Predlagatelj je svoj del stroškov že poravnal, prvo sodišče pa je udeleženki stroške naložilo neupravičeno, saj ni bila lastnica nepremičnine, ki je določna kot pripadajoče zemljišče, pač pa je v postopku zgolj varovala javni interes. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi, tako da v celoti ostane v veljavi sklep sodišča N 240/2009 z dne 22. 2. 2013.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje se je v izpodbijanem sklepu pravilno oprlo na sodno poravnavo z dne 7. 12. 2012, po kateri se je pritožnica zavezala nositi sorazmeren del stroškov postopka za izvedensko delo. Sodna poravnava ima vse učinke pravnomočne odločbe. Predstavlja izvršilni naslov, na njeni podlagi pa lahko stranke predlagajo prisilno izvršbo. Udeleženci so se s sodno poravnavo med drugim dogovorili tudi o stroških postopka in ta dogovor jih zavezuje.

5. Odločitev o založitvi sredstev za kritje stroškov izvedenca ima značaj procesnega sklepa, zato se pritožnica ne more sklicevati na njegovo pravnomočnost. Poleg tega (glede stroškov) ne moreta obstajati dve različni pravnomočni odločbi. Zato je sodišče - skladno z določbo 328. člena ZPP - utemeljeno popravilo očitno pisno pomoto v navedbi zavezanca za plačilo manjkajoče izvedenine.

6. Ker pritožba ni utemeljena, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je bilo treba pritožbo zavrniti in potrditi odločitev sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).