Legislator Case Law & Legislation
VSL Sodba II Cpg 657/2017 ECLI:SI:VSLJ:2017:II.CPG.657.2017 AI generated

Appeal dismissed; party cannot claim violation of right to statement if court did not examine evidence proposed by the opposing party.

Case Number VSL Sodba II Cpg 657/2017
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The High Court in Ljubljana dismissed the appeal against a first-instance judgment ordering the defendant to pay legal costs. The defendant argued that the court violated their right to statement by failing to examine evidence, specifically the cross-examination of witnesses, which they had not proposed themselves. The court ruled that a party cannot claim a violation of this right if the court did not examine evidence proposed by the opposing party, as the defendant had only proposed the examination of their own legal representative. Consequently, the appeal was rejected and the original judgment confirmed.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o pravdnem postopku (ZPP) 339. člen (2. odst. 8); 350. člen (2. odst.); 353. člen: A party cannot claim a violation of the right to statement if the court did not examine evidence proposed by the opposing party.

Keywords

AI generated
right to statement burden of proof legal costs cross-examination procedural violation

Cited Legislation

AI generated
Zakon o pravdnem postopku (ZPP) 339. člen (2. odst. 8)
Zakon o pravdnem postopku (ZPP) 350. člen (2. odst.)
Zakon o pravdnem postopku (ZPP) 353. člen
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

[JEDRO]

Stranka se ne more sklicevati na kršitev pravice do izjave, če sodišče ne izvede dokazov, ki jih je predlagala nasprotna stranka.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo v prvem in tretjem odstavku izreka obdržalo v veljavi sklep o izvršbi Okrožnega sodišča v Ljubljani, VL 1445/2017 z dne 12. 1. 2017 (I. točka izreka). Toženi stranki je naložilo v plačilo 220,24 EUR tožnikovih pravdnih stroškov (II. točka izreka).

2. Zoper takšno odločitev se "iz vseh pritožbenih razlogov" pravočasno pritožuje tožena stranka. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožena stranka sodišču prve stopnje očita, da je, z opustitvijo izvedbe dokazov z zaslišanjem pravdnih strank in prič, storilo kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Višje sodišče najprej poudarja, da se na navedeno kršitev stranka lahko sklicuje le v primeru, ko sodišče ne izvede dokazov, ki jih je sama predlagala v potrditev svojih navedb. Ne more se torej sklicevati na kršitev pravice do izjave, če sodišče ne izvede dokazov, ki jih je predlagala nasprotna stranka. V predmetnem sporu tožena stranka zaslišanja prič ni predlagala, je pa predlagala zaslišanje svojega zakonitega zastopnika. Takšen predlog je podala v ugovoru zoper sklep o izvršbi, v katerem je tudi navedla, da ji ni jasno, da bi med njo in tožečo stranko obstajalo kakšno pravno razmerje, da se do listin, ki naj bi bile podlaga za plačilo ne more izjasniti, saj predlogu za izvršbo niso bile priložene in da zato obstoj terjatve v celoti prereka. Po pojasnilu tožeče stranka na kakšni podlagi plačilo zahteva in predložitvi listin, ki njeno utemeljenost potrjujejo, svojih ugovorov ni dopolnila. Ti so torej ostali na povsem pavšalni ravni. Kot v pritožbi poudarja tožena stranka sama, pavšalnih trditev z izvajanjem dokazov ni mogoče nadomestiti. Zavrnitev izvedbe dokaza z zaslišanjem zakonitega zastopnika tožene stranke je tako povsem pravilna.

6. Prav tako je neutemeljen pritožbeni ugovor, da se je sodišče prve stopnje oprlo na pavšalne navedbe tožeče stranke o tem, da je tožena stranka pnevmatike naročila in jih prevzela. Ker tožena stranka teh trditev sploh ni prerekala, jih je sodišče prve stopnje pravilno štelo za priznane. Dodatna pojasnila o tem, kdo točno je pnevmatike naročil in kdo prevzel, pa zaradi pomanjkanja ugovorov tožene stranke, niso bila potrebna.

7. Odločitev sodišča prve stopnje je tako pravilna, pritožba pa v celoti neutemeljena. Ker višje sodišče ni našlo niti kršitev na katere po drugem odstavku 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, je tako pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).