Appeal dismissed; co-ownership division via condominium title upheld where prior owners already partitioned property.

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (II., III., IV. in VII. točka izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Predlagatelja in nasprotna udeleženka krijejo sami svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Sodišče prve stopnje je namreč pri delitvi upoštevalo celoten sklop solastnih nepremičnin udeležencev in njihove upravičene interese. Pri tem je sledilo predlogu za fizično delitev, ki je tudi po zakonu primarna. Pri stanovanjski hiši in garažah je upoštevalo, da je razdružitev solastninske skupnosti mogoča le z vzpostavitvijo etažne lastnine. Ker so si te nepremičnine razdelili že njihovi prejšnji solastniki, je sodišče prve stopnje udeležencem postopka pravilno dodelilo v izključno last tiste prostore oziroma dele stavb, ki jih udeleženci na podlagi sklenjenih pravnih poslov in sodnih odločb že imajo v svoji posesti, medtem ko so skupni deli stanovanjske hiše solastnina vseh etažnih lastnikov in njihove delitve ni mogoče zahtevati.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je najprej ugotovilo vrednost skupnega premoženja udeležencev postopka in ga nato razdelilo mednje v naravi. Nepremičnine (prej parc. št. 708/4, 708/5, 708/6 in 708/7, vse k.o. X) je razparceliralo in solastnino na stavbah preoblikovalo v etažno lastnino. Predlagateljema je dodelilo v last nove parcele št. 708/10, 708/12, 708/15 in 708/18 ter posamezni del št. 1 stavbe št. Y., nasprotni udeleženki pa nove parcele št. 708/9, 708/11, 708/13, 708/14 in 708/17 ter posamezni del št. 3 navedene stavbe. Odločilo je, da vsakokratnemu lastniku posameznega dela stavbe pripada tudi polovični solastninski delež na skupnih delih in napravah stavbe. Parcelo št. 708/16 je pustilo v solasti udeležencev postopka. Ker je gospodarsko poslopje razdelilo na dve stavbi, je odredilo vpis lastninske pravice na posamezni stavbi v korist vsakokratnega lastnika parcel št. 708/9 in 708/10. Nasprotni udeleženki, ki je po sklepu pridobila lastninsko pravico na nepremičninah v vrednosti, ki presega njen sedanji solastninski delež, je naložilo, da mora v roku treh mesecev od pravnomočnosti sklepa plačati predlagateljici 600,03 EUR in predlagatelju 398,02 EUR, obema z obrestmi. Sklenilo je še, da imata predlagatelja do celotnega poplačila zakonito zastavno pravico na nepremičninah, ki so bile dodeljene nasprotni udeleženki. Določilo je tudi vsebino pogodbe o ureditvi medsebojnih razmerij etažnih lastnikov. Nazadnje je sklenilo, da udeleženci nosijo vsak svoje stroške postopka, nasprotna udeleženka pa mora plačati sorazmerni del skupnih stroškov, predlagateljici 2.413,46 EUR, predlagatelju pa 1.608,97 EUR, obema z obrestmi.

2. Pritožila se je sama nasprotna udeleženka, ki se v pritožbi sklicuje na vse zakonske pritožbene razloge. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve drugemu sodniku sodišča prve stopnje v nov postopek. Meni, da je sodišče solastne nepremičnine razdelilo napačno, nepravično in nepošteno. Novih lastninskih deležev ni računalo, tudi poračuna v vrednosti za celotno nepremičnino ni opravilo. Iz nepojasnjenega vzroka ni sledilo predlaganemu načinu delitve niti predlogu izvedencev ing. A. B. in J. D. Pri poračunu deležev ni upoštevalo vseh nepremičnin. Nasprotna udeleženka je zato neupravičeno prikrajšana. Napačno je odmerilo tudi skupne stroške postopka.

3. Predlagatelja v odgovoru na pritožbo predlagata njeno zavrnitev. Obrazloženo nasprotujeta pritožbenim trditvam in pritrjujeta razlogom izpodbijanega sklepa.

4. Nasprotna udeleženka v repliki vztraja pri svojih pritožbenih trditvah in se zavzema za pravično odločitev.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Sodišče prve stopnje je s popravnim sklepom z dne 20. 3. 2017, ki je že pravnomočen, odpravilo očitne napake v številkah in druge pisne pomote, ki so se primerile pri izdelavi izpodbijanega sklepa v njegovem izreku in obrazložitvi. Popravljeni sklep tako nima nobenih oblikovnih niti vsebinskih pomanjkljivosti, ki bi lahko ovirale njegov pritožbeni preizkus.

7. Pritožnica se v pritožbi sklicuje na številne procesne in materialne kršitve, ki naj bi jih zagrešilo sodišče prve stopnje, vendar njeni očitki ostajajo na ravni posplošenega zatrjevanja, ki ne omogoča vsebinskega odgovora nanje. Sodišče druge stopnje je izpodbijani sklep preizkusilo po uradni dolžnosti, skladno z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP). Ta preizkus je pokazal, da v postopku na prvi stopnji ni bilo kršitev, ki bi terjale razveljavitev ali spremembo izpodbijanega sklepa.

8. Sodišče prve stopnje je v resnici za svojo odločitev navedlo dovolj jasne, razumljive in celovite, dejanske in pravne razloge. V izpodbijanem sklepu se je izrecno ali posredno izreklo do vseh relevantnih predlogov in ugovorov udeležencev postopka. Dejansko stanje je ugotavljalo ob pomoči izvedencev gradbene in geodetske stroke. Pri odločitvi je pravilno upoštevalo izid drugih postopkov, v katerih so se reševala sporna predhodna vprašanja. Kot materialnopravno izhodišče za svojo odločitev pa je pravilno uporabilo določili 70. in 71. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ).

9. Sodišče druge stopnje po navedenem pritrjuje ugotovitvam in zaključkom izpodbijanega sklepa. Drugačne pritožbene trditve so brez podlage. Sodišče prve stopnje je namreč pri delitvi upoštevalo celoten sklop solastnih nepremičnin udeležencev in njihove upravičene interese. Pri tem je sledilo predlogu za fizično delitev, ki je tudi po zakonu primarna. Pri stanovanjski hiši in garažah je upoštevalo, da je razdružitev solastninske skupnosti mogoča le z vzpostavitvijo etažne lastnine. Ker so si te nepremičnine razdelili že njihovi prejšnji solastniki, je sodišče prve stopnje udeležencem postopka pravilno dodelilo v izključno last tiste prostore oziroma dele stavb, ki jih udeleženci na podlagi sklenjenih pravnih poslov in sodnih odločb že imajo v svoji posesti, medtem ko so skupni deli stanovanjske hiše solastnina vseh etažnih lastnikov in njihove delitve ni mogoče zahtevati (četrti in peti odstavek 105. člena SPZ). Dopustno izjemo od načela, da je cilj postopka delitve solastnine njeno prenehanje, pa predstavlja tudi odločitev glede parcele št. 708/16, ki jo je sodišče prve stopnje pustilo v solastnini udeležencev zaradi dostopa do njihovih nepremičnin.

10. Zmotno je torej pritožbeno stališče, da sodišče ni razdelilo celotne nepremičnine in izračunalo novih lastninskih deležev. Kot že navedeno, so udeleženci z navedenima dvema izjemama postali izključni lastniki novo nastalih parcel. Neutemeljeno pa je tudi pritožbeno zavzemanje za drugačen poračun vrednosti solastnih nepremičnin. Sodišče prve stopnje je namreč pravilno upoštevalo, da takšen poračun za tiste nepremičnine, ki so ostale v solastnini udeležencev, ali pa so bile ob vložitvi predloga za delitev dejansko že razdeljene, ni potreben. Pri svojem izračunu je zato pravilno upoštevalo samo vrednost preostalih parcel. Njihovi cenitvi, ki jo je opravil izvedenec ing. A. B., pritožnica v postopku na prvi stopnji ni nasprotovala, zato so njeni sedanji pritožbeni pomisleki prepozni in neupoštevni. Ker je po sklepu pridobila več vredne nepremičnine, se ne more izogniti plačilu razlike v vrednosti deležev predlagateljema, niti ustanovitvi zakonite zastavne pravice na svojih nepremičninah (71. člen SPZ).

11. Pritožnica neupravičeno nasprotuje tudi stroškovni odločitvi. Sodišče prve stopnje je skupne stroške postopka pravilno porazdelilo med solastnike v sorazmerju z velikostjo njihovih deležev (126. člen ZNP). Stroški za dokazovanje z izvedenci so bili brez dvoma potrebni. Glede na dolgotrajnost postopka in zahtevnost zadeve ne gre za podvajanje stroškov, kot poskuša prikazati pritožba. Šele izvedba vseh izvedenih dokazov je omogočila pravilno in zakonito odločitev. Pritožnica pozablja, da imata tudi njena nasprotnika pravico do dokazovanja. Predvsem pa je v nepravdnem postopku odločilen interes udeležencev za ureditev njihovih pravnih razmerij, temu pa mora slediti tudi stroškovna odločitev.

12. Pritožbeni razlogi po navedenem niso podani. Sodišče druge stopnje je zato pritožbo nasprotne udeleženke kot neutemeljeno zavrnilo in na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP potrdilo sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu.

13. V nepravdnem postopku vsak udeleženec sam trpi svoje stroške (prvi odstavek 35. člena ZNP). To velja tudi za pritožbene stroške. Ne glede na doseženi uspeh v pritožbenem postopku morata torej predlagatelja svoje stroške za odgovor na pritožbo kriti sama, medtem ko je nasprotna udeleženka s pritožbo sploh propadla.