Appeal dismissed; court fee waiver request rejected due to prior final decision and procedural defect.

I. Pritožba tožene stranke zoper sodbo se zavrže.

II. Pritožba tožene stranke zoper II. in III. točko izreka sklepa se zavrže.

III. Pritožba tožene stranke zoper I. točko izreka se zavrne in se v tem delu izpodbijani sklep potrdi.

[JEDRO]

Vročilnica je javna listina, ki dokazuje resničnost vročitve in dan prejema.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je izdalo sodbo IX Pg 3318/2014 z dne 4. junija 2015, zoper katero se je tožena stranka pritožila. Z izpodbijanim sklepom pa je sodišče prve stopnje zavrglo njen predlog za oprostitev plačila sodne takse z dne 14. 7. 2016 (I. točka izreka) in zaradi zlorabe procesnih pravic kaznovalo z denarno kaznijo v višini 500,00 EUR zakonitega zastopnika tožene stranke D. V. (II. točka izreka), ki jo mora plačati na transakcijski račun Okrožnega sodišča v Ljubljani v roku 15 dni od prejema sklepa (III. točka izreka).

2. Zoper sklep sta pritožbo vložila tožena stranka in D. V. Odločitev sta izpodbijala iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Pritožbenemu sodišču sta predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. O pritožbi D. V. zoper sklep o kaznovanju bo odločal senat (drugi odstavek 366.a člena ZPP) in bo o njegovi pritožbi izdan poseben sklep, o ostalih pritožbah pa je v tem sklepu odločala sodnica posameznica.

4. Pritožba tožene stranke zoper sodbo ni dovoljena.

5. Plačilo sodne takse za pritožbo zoper sodbo je procesna predpostavka za obravnavanje pritožbe, če niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse (tretji odstavek 105.a člena ZPP). Sodišče lahko na predlog pravne osebe to delno oprosti plačila, ji odloži plačilo ali ji dovoli plačilo v obrokih, le glede plačila taks za vloge, pri katerih je plačilo takse procesna predpostavka (četrti odstavek 11. člena ZST-1). V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje predlog tožene stranke z dne 15. 11. 2015 za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo zoper sodbo z dne 4. 6. 2015, zavrglo s sklepom IX Pg 3318/2014 z dne 9. 3. 2016. Višje sodišče v Ljubljani pa je s sklepom II Cpg 503/2016 z dne 7. 6. 2016 pritožbo tožene stranke zoper navedeni sklep zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo. Toženi stranki je bil sklep Višjega sodišča v Ljubljani vročen 6. 7. 2016. Sodne takse za pritožbo zoper sodbo tožena stranka ni plačala, pač pa je 14. 7. 2016 (list. št. 116) zaradi spremenjenih okoliščin ponovno predlagala, da jo sodišče oprosti plačila sodne takse za pritožbo zoper sodbo (po plačilnem nalogu z dne 1. 7. 2015 - list. št. 95). Iz njenega predloga je razvidno, da je bila z odločitvijo višjega sodišča seznanjena in da je vedela, da mora plačati sodno takso za pritožbo zoper sodbo v 15 dnevnem roku, saj se je sklicevala na že izdani plačilni nalog, v katerem je bil določen rok plačila, prav tako pa navedeni plačilni nalog vsebuje tudi opozorilo na posledice, če taksna zavezanka takse ne bo v tem roku plačala. Kljub temu sodne takse za pritožbo zoper sodbo tožena stranka v roku ni plačala.

6. Če bi sodišče njenemu pravočasnemu predlogu za oprostitev plačila sodne takse ugodilo, bi sklep o delni oprostitvi plačila taks veljal za vse takse, za katere se je iztekel rok za plačilo po plačilnem nalogu z dne 1. 7. 2015, ali pozneje. Sodišče prve stopnje bi v tem primeru plačilni nalog, ki ga je izdalo pred odločitvijo o delni oprostitvi plačila sodne takse za pritožbo, razveljavilo. Ker pa je bil predlog tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo zoper sodbo že pravnomočno zavržen s sklepom VSL II Cpg 503/2016 z dne 7. 6. 2016, plačilnega naloga sodišče pravilno ni razveljavilo. Tožena stranka bi morala takso plačati v 15 dneh po prejemu sklepa II Cpg 503/2016 z dne 7. 6. 2016 na podlagi nerazveljavljenega plačilnega naloga. Iz podatkov spisa izhaja, da sodne takse za pritožbo zoper sodbo ni plačala niti do 3. 5. 2017, ko je sodišče prve stopnje spis predložilo v reševanje Višjemu sodišču v Ljubljani. S ponovno vloženim nepopolnim predlogom za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo zoper sodbo 15 dnevnega roka za plačilo sodne takse ni mogla več podaljšati, niti opravičiti predloga za oprostitev plačila sodne takse za isto pritožbo zoper sodbo.

7. Ker tožena stranka sodne takse za pritožbo zoper sodbo v roku ni plačala, niso pa tudi izpolnjeni pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne te sodne takse, se šteje njena pritožba zoper sodbo za umaknjeno (tretji odstavek 105.a člena ZPP). V skladu z določbo prvega odstavka 346. člena v zvezi s četrtim odstavkom 343. člena ZPP je sodnica višjega sodišča, ker tega ni storilo že sodišče prve stopnje, zato pritožbo tožene stranke zoper sodbo zavrgla.

8. Pritožba tožene stranke zoper I. točko izreka izpodbijanega sklepa ni utemeljena.

9. Kot je bilo obrazloženo že zgoraj, je bil postopek odločanja o predlogu tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo zoper sodbo, ki ga je vložila v roku za plačilo sodne takse iz plačilnega naloga z dne 1. 7. 2015 (list. št. 95), končan z izdajo sklepa VSL II Cpg 503/2016 z dne 7. 6. 2016. Posledično je že na tej podlagi pravilna odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju ponovnega predloga tožene stranke, ki ga je 14. 7. 2016 (list. št. 116) vložila zaradi spremenjenih okoliščin, pri tem pa se je sklicevala na obveznost plačila po plačilnem nalogu z dne 1. 7. 2015.

10. Sodišče prve stopnje je z njenim predlogom ravnalo kot z nepopolno vlogo (tretji odstavek 12. člena ZST-1) in toženo stranko s sklepom z dne 18. 7. 2016 (list. št. 117) pozvalo, da predlog v roku osmih dni ustrezno dopolni tako, da sodišču predloži pisno izjavo o premoženjskem stanju na predpisanem obrazcu, sicer bo sodišče njen predlog zavrglo. Kljub pozivu tožena stranka do izteka roka predloga ni dopolnila, česar s pritožbo ne izpodbija. Ponovno pa očita sodišču prve stopnje, da bi si moralo podatke o njenem premoženjskem, finančnem in likvidnostnem stanju pridobiti po uradni dolžnosti, pri čemer se sklicuje na sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 495/2008. Razlogi navedenega sklepa temeljijo na takrat veljavnem četrtem odstavku 169. člena ZPP, ki pa je bil z novelo ZPP-D (Ur. l. RS, št. 45-1983/2008), ki je začela veljati 1. 10. 2008, črtan. Glede na to pritožbene navedbe v delu, v katerem se tožena stranka sklicuje na navedeni sklep in 169. člen ZPP, niso neutemeljene.

11. Nadalje ni utemeljena tudi sicer nekonkretizirana pritožbena navedba, da tožena stranka sklepa sodišča prve stopnje z dne 18. 7. 2016 (list. št. 117), ni prejela. Prejem pošiljke izhaja iz vročilnice pripete k list. št. 119. Iz podatkov na vročilnici izhaja, da je bilo pisanje vročeno v skladu z določbami 142. člena ZPP. 17. 8. 2016 je bila toženi stranki poskušena vročitev sklepa z dne 18. 7. 2016. Ker tožena stranka sklepa sama ni prevzela, ji je bil po preteku zakonsko določenega 15 dnevnega roka puščen v hišnem predalčniku na naslovu tožene stranke, vpisanem v sodnem registru. Vročilnica je javna listina, ki dokazuje resničnost vročitve in dan prejema (prvi odstavek 224. člena v zvezi s sedmim odstavkom 149. členom ZPP). Njena pritožbena navedba pa je presplošna, da bi lahko omajala domnevo o pravilnosti vsebine vročilnice.

12. S tem se izkaže, da tožena stranka s pritožbo ni uspela uveljaviti nobenega od pritožbenih razlogov, zato je pritožbeno sodišče njeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep v I. točki izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).

13. Pritožba tožene stranke zoper II. in III. točko izreka ni dovoljena.

14. Zoper sklep o kaznovanju se lahko pritoži le tisti, kateremu je s sklepom izrečena kazen, v konkretnem primeru torej D. V., ne pa pravna oseba D. d. o. o. Ob preizkusu dovoljenosti pritožbe je sodnica poročevalka v skladu s pooblastili iz 346. člena ZPP ugotovila, da pritožba tožene stranke zoper II. in III. točko izpodbijanega sklepa glede na navedeno ni dovoljena in jo je bilo zato v tem delu treba zavreči.