Supreme Court dismisses appeal for access to tax investigation files due to procedural time limits and lack of administrative file existence.

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Tožeča stranka sama nosi stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Davčni zavezanec ne more na podlagi 82. člena ZUP zahtevati vpogleda v spis davčne preiskave. V fazi davčne preiskave se ne vzpostavijo dokumenti upravne zadeve, ti nastanejo po začetku upravnega postopka. Ugotovitve in dokazi, pridobljeni v davčni preiskavi, se prenesejo v upravni (davčni) postopek.

S 36. členom ZUS-1 je zakonodajalec izrazil svojo voljo, da po preteku roka ugasne pravica za vložitev tožbe. Ker to velja za tožbo kot takšno, mora do enake posledice voditi tudi njena dopolnitev, če je vložena po preteku roka in se ne nanaša na razloge, ki bi jih morebiti nasprotna stranka podala v odgovoru na tožbo.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 4. točke prvega odstavka 36 člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrglo tožbo tožeče stranke (v nadaljevanju pritožnik) zoper sklep Finančne uprave Republike Slovenije, št. DT 0612-525/2008-32-01321-27 z dne 20. 5. 2015, s katerim je bila zavrnjena pritožnikova vloga za vpogled v spis o davčni preiskavi, št. DT 0612-525/2008 (0105-06). Z odločbo Ministrstva za finance, št. DT-499-21-55/2015-3 z dne 17. 9. 2015, je bila pritožnikova pritožba zoper predhodno navedeni sklep zavrnjena.

2. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje navaja, da se postopek davčne preiskave časovno uvršča v t. i. "predpostopkovno fazo", v kateri se še ne odloča o pravicah, obveznostih in pravnih koristih davčnega zavezanca s področja upravnega prava (upravna zadeva po 2. členu Zakona o splošnem upravnem postopku, v nadaljevanju ZUP) in se torej ne vzpostavijo dokumenti upravne zadeve v smislu 82. člena ZUP. Upravni spisi v času davčne preiskave torej še niso obstajali in niso bili vodeni. Zato pred začetkom davčnega postopka pritožnik ni dobil pravice do vpogleda v dokumente na podlagi ZUP ne kot stranka ne kot tretja oseba.

3. V pritožbi, ki jo pritožnik vlaga iz vseh pritožbenih razlogov, določenih v prvem odstavku 75. člena ZUS-1, in zaradi kršitev 22. in 25. člena Ustave RS ter 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (v nadaljevanju EKČP) navaja, da ne drži, da se v postopku davčne preiskave ne odloča o pravicah, obveznostih in pravnih koristi posameznika. Postopek davčne preiskave je po njegovem mnenju eden najbolj invazivnih postopkov po Zakonu o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2), s katerim se grobo posega v pravice posameznika. Z davčno preiskavo se je poseglo v njegove najbolj temeljne, ustavno varovane človekove pravice, o čemer se želi seznaniti.

4. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

K I. točki izreka:

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Vrhovno sodišče najprej ugotavlja, da je tožena stranka zahtevo za vpogled v podatke davčne preiskave presojala z vidika 82. člena ZUP, na katerega se je kot pravno podlago za zahtevani vpogled skliceval pritožnik, dodatno pa še z vidika tretje alineje 78. člena Zakona o finančni upravi (v nadaljevanju ZFU). Po omenjeni določbi ima oseba pravico do seznanitve s svojimi podatki v evidenci iz 4. točke drugega odstavka 60. člena tega zakona po pravnomočno končanem postopku inšpekcijskega nadzora, če postopek inšpekcijskega nadzora ni bil začet, pa po zastaranju pravice do odmere davka. Evidenca iz navedene določbe 60. člena ZFU je evidenca finančnih preiskav. Ta vsebuje osebne in druge podatke fizičnih in pravnih oseb, vsebovanih v davčnem registru iz 49. člena tega zakona, ter številko uradnega identifikacijskega dokumenta, kadar podatki iz davčnega registra ne zadoščajo za izvedbo postopka (prvi odstavek 61. člena ZFU), poleg tega pa še podatke o kraju, času in drugih okoliščinah opravljanja finančne preiskave, osebah, prevoznih sredstvih in drugih objektih, ki se finančno preiskujejo, in o poteku ter ugotovitvah finančne preiskave (65. člen ZFU).

7. Sodišče prve stopnje je revidentu pravilno pojasnilo, da je vprašanje seznanitve z vsemi dokazi, na katerih temelji odločitev davčnega organa, del presoje zakonitosti davčnega postopka in same odločitve. V davčnem inšpekcijskem postopku pridobi davčni zavezanec polne procesne pravice, torej pravico do vpogleda v podatke, dokumente ter dokaze, ki so podlaga za odločitev davčnega organa, kar je med drugim urejeno tudi s 139. členom ZDavP-2. V primeru, da davčni zavezanec meni, da mu je bil dostop do teh podatkov onemogočen oziroma da je bil določen dokaz pridobljen nezakonito in mu je bilo zato poseženo v pravice iz 22. 23. in 25. člena Ustave RS, bi moral te ugovore podati med samim postopkom davčnega inšpekcijskega nadzora ali v pravnih sredstvih zoper končno odločitev.

8. Davčni zavezanec pa ne more na podlagi 82. člena ZUP zahtevati vpogleda v spis davčne preiskave, kar je tudi revidentu pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje. V fazi davčne preiskave se ne vzpostavijo dokumenti upravne zadeve, ti nastanejo po začetku upravnega postopka. Ugotovitve in dokazi, pridobljeni v davčni preiskavi, se prenesejo v upravni (davčni) postopek. V njem pa ima, kot je že pojasnjeno, davčni zavezanec vse procesne pravice, vključno s pravico, da se s tako pridobljenimi dokazi seznani, ali da izpodbija zakonitost njihove pridobitve.

9. Odločbi Ustavnega sodišča RS U-I-40/12 z dne 11. 4. 2013 in Up-217/15 z dne 7. 7. 2016, na katere se sklicuje revident, se nanašata na pogoje in postopek začetka postopka preiskave po določbah Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence (v nadaljevanju ZPOmK-1). Tudi če bi veljala revidentova trditev, da se davčna preiskava po invazivnosti predvidenih preiskovalnih dejanj v ustavno zaščitene pravice preiskovancev povsem približa preiskavi po določbah ZPOmK-1, ti odločitvi za obravnavano zadevo nista upoštevni, saj odločitev o pravici do vpogleda v spis davčne preiskave ni povezana z vprašanjem ustavnosti začetka postopka davčne preiskave.

10. Pred upravnim organom pritožnik zahtevka po Zakonu o varstvu osebnih podatkov (v nadaljevanju ZVOP-1) oziroma 78. členu ZFU, ki sta konkretizacija 38. člena Ustave RS, kljub drugačnim trditvam v pritožbi, ni podal. V svojem zahtevku, ki ga je naslovil na toženo stranko, se je izrecno skliceval zgolj na 82. člen ZUP in 139. člen ZDavP-2. Toženi stranki se v izpodbijanem sklepu tako sploh ni bilo treba opredeljevati do uporabe 78. člena ZFU, ker ne tvori za obravnavani postopek relevantne pravne podlage. Tudi v vloženi tožbi se pritožnik ne sklicuje na 78. člen ZFU in ga prvič omeni šele v svoji pripravljalni vlogi. Iz tega razloga sodišče prve stopnje ni storilo bistvene kršitve določb postopka, ker odločitve upravnega organa ni presojalo z vidika uporabe 78. člena ZFU, ker o tem v upravnem postopku niti ni bilo odločeno.

11. Pritožnik pa je vložil pripravljalno vlogo tudi po izteku 30-dnevnega roka iz prvega odstavka 28. člena ZUS-1, določenega za vložitev tožbe, zato je sodišče prve stopnje niti ni bilo dolžno upoštevati. Vložena je bila več kot 8 mesecev po vloženi tožbi in več kot 6 mesecev po vloženem odgovoru na tožbo tožene stranke. Pri tem pa navaja ugovore, ki v tožbi niso bili podani in tudi niso vsebinsko povezani z argumenti tožene stranke iz odgovora na tožbo. Glede na 36. člen ZUS-1 se prepozna tožba zavrže. S 36. členom ZUS-1 je zakonodajalec izrazil svojo voljo, da po preteku roka ugasne pravica za vložitev tožbe. Ker to velja za tožbo kot takšno, mora do enake posledice voditi tudi njena dopolnitev, če je vložena po preteku roka in se ne nanaša na razloge, ki bi jih morebiti nasprotna stranka podala v odgovoru na tožbo. Sodišče prve stopnje pripravljalne vloge sicer pravilno ni zavrglo, saj ne gre za samostojno vlogo, temveč zgolj za dopolnitev že prej vložene tožbe. Ker pa je po preteku roka pravica do vložitve tožbe ugasnila, je sodišče prve stopnje niti ni bilo dolžno upoštevati ali se opredeljevati do njenih razlogov.

12. Ker niso podani razlogi, ki jih uveljavlja pritožba, in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (prvi odstavek 82. člena v zvezi s 76. členom ZUS-1).

K II. točki izreka:

13. Ker pritožnik s pritožbo ni uspel, sam trpi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena Zakona o pravdnem postopku in v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).