Appeal dismissed because applicant failed to request supplementary ruling on unaddressed tax exemption request.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Ker tožena stranka predloga za izdajo dopolnilnega sklepa glede odločitve o delni oprostitvi plačila sodne takse ni podala, s pritožbo pa tega ne more uveljavljati, se šteje, da je bil njen predlog v delu, ki se nanaša na del zahtevka, v katerem sodišče ni odločilo, umaknjen.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom toženi stranki dovolilo obročno plačilo sodne takse za pritožbo, ki jo je dolžna plačati v štirih zaporednih mesečnih obrokih po 78,75 EUR.

2. Zoper sklep vlaga pritožbo toženka iz vseh dopustnih pritožbenih razlogov. Meni, da je sodišče zmotno ugotovilo dejansko stanje glede višine njene mesečne pokojnine. Posledično je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je odločilo, da je zmožna plačati sodno takso. Prejema 738,50 EUR pokojnine, njen mož pa 427,18 EUR in invalidnino 52,52 EUR. Sodišče s sklepom ni odločilo o celotnem predlogu tožene stranke, ki je predlagala primarno delno taksno oprostitev, o čemer sklep nima ne izreka ne obrazložitve. V dokaz prilaga izpis prometa iz tekočega računa ter potrdili o višini pokojnine zanjo in za moža M. H.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Tožena stranka je hkrati s pritožbo zoper sodbo predlagala delno taksno oprostitev, v primeru zavrnitve tega predloga pa obročno plačilo sodne takse v dvanajstih mesečnih obrokih.

5. Pritožba utemeljeno opozarja, da sklep sodišča prve stopnje ne vsebuje odločitve o delni oprostitvi plačila sodnih taks. Vendar zgolj zato izrek sklepa ni formalno neustrezen oziroma procesno napačen ter ni obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Iz konteksta obrazložitve je jasno razpoznavna presoja prvostopnega sodišča, da je zahtevek v delu, ki se nanaša na delno oprostitev plačila sodne takse, zavrnjen, saj je toženki naloženo plačilo celotne sodne takse v višini 315,00 EUR, dopuščeno pa je njeno obročno plačilo. Problem obravnavane zadeve je v neobstoječi odločitvi. Te pa ni mogoče izpodbijati z rednimi pravnimi sredstvi. Gre za položaj, v katerem pride v poštev izdaja dopolnilnega sklepa, skladno z določilom 325. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP. Napako lahko odpravi z dopolnitvijo sklepa samo tisto sodišče, ki jo je zagrešilo, in sicer le na predlog stranke, ki je vezan na 15-dnevni prekluzivni rok. Pritožba se za takšen predlog šteje zgolj v primeru, ko se odločba sodišča prve stopnje izpodbija samo zaradi tega, ker to sodišče ni odločilo o vseh zahtevkih strank, ki so bili predmet postopka (tretji odstavek 327. člena ZPP). Ker tožena stranka predloga za izdajo dopolnilnega sklepa ni podala, s pritožbo pa tega ne more uveljavljati, se šteje, da je bil njen predlog v delu, ki se nanaša na del zahtevka, v katerem sodišče ni odločilo, umaknjen (primerjaj odločbo VS RS II Ips 213/2012).

6. Toženka je v izjavi o premoženjskem stanju navedla, da prejema 822,24 EUR pokojnine, kar je v nasprotju z njeno pritožbeno trditvijo, da jo prejema 738,50 EUR. Priloženi bančni izpisek pokaže zgolj, kakšen neto znesek je nakazan na toženkin račun, pri čemer so od zneska pokojnine že odšteti morebitni krediti ali administrativne prepovedi. Zato pritožbeni navedbi, da ima toženka zgolj 738,50 EUR pokojnine, sodišče ne more slediti. Ker je sodišče prve stopnje toženki odobrilo plačilo sodne takse v višini 315,00 EUR v štirih zaporednih mesečnih obrokih, po oceni pritožbenega sodišča s plačilom sodne takse ne bodo občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se toženka preživlja. Zato pogoji za dodatno oprostitev plačila sodne takse niso izpolnjeni.

7. Ker v pritožbi zatrjevani pritožbeni razlogi niso podani in ob odsotnosti po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev, je višje sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep na podlagi 2. točke 365. člena ZPP.