Appeal dismissed; claimant must pay 1% of court fees despite high debt and partial exemption request.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court rejected the appellant's request for a full exemption from court fees, upholding the first-instance decision to order partial payment. The appellant argued that a creditor's garnishment of his pension income left him unable to pay the full fee, yet the court found he could afford at least 1% of the total debt. Consequently, the court ruled that the appellant must pay the remaining balance in monthly installments, as he did not meet the strict criteria for total exemption.
Legislator headnote
AI generated11. člen ZST-1; 337. člen ZPP: The burden of proof for fee exemption lies with the applicant; if the applicant can afford at least 1% of the fee, a partial payment plan is ordered rather than total exemption.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in sklep v izpodbijanem delu (v točkah II., III. in IV.) potrdi.
[JEDRO]
Trditveno in dokazno breme glede okoliščin, ki utemeljujejo zaključek o oprostitvi plačila sodne takse, je na tistem, ki predlaga oprostitev.
Tožnik bo zmogel plačati vsaj 1 % dolgovane (sicer visoke) sodne takse.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje tožnika delno oprostilo plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje in sicer za znesek 199.212,75 EUR (I. točka izreka); kar je zahteval iz naslova taksne oprostitve več, je zavrnilo (II. točka izreka); odločilo, da je dolžan plačati preostanek sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje v višini 2.012,25 EUR v dvanajstih obrokih po 167,69 EUR, pri čemer je prvi obrok dolžan plačati v roku petnajst dni od prejema plačilnega naloga, ki mu bo poslan po pravnomočnosti tega sklepa, naslednji obroki pa zapadejo v plačilo petnajstega dne v naslednjih enajstih mesecih, ki sledijo mesecu, v katerem je plačal prvi obrok dolgovane sodne takse (III. točka izreka); tožnika opozorilo, da če bo v zamudi s plačilom posameznega obroka, z dnem zamude zapadejo v plačilo še neplačani obroki, ki bodo prisilno izterjani (IV. točka izreka).
2. Zoper zanj neugodni del sklepa je tožnik vložil pravočasno pritožbo in predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da ga v celoti oprosti plačila sodne takse. Navaja, da bi moralo sodišče pri odločitvi upoštevati izvršilno zadevo upnika Jamstveni in preživninski sklad Republike Slovenije, ki bremeni njegov mesečni dohodek do 2/3 sredstev na osebnem računu. Obveznosti znašajo 389,91 EUR, v posledici pa njegov osebni dohodek ne presega dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke in znaša 585,12 EUR. Resnično prejeti osebni dohodek znaša 395,00 EUR, kar izhaja iz priloženega izpiska banke.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Sodišče v celoti ali deloma oprosti stranko plačila taks, če bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja stranka ali se preživljajo osebe, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (prvi odstavek 11. člena Zakona o sodnih taksah - ZST-1). Do celotne oprostitve plačila taks, ne glede na navedene določbe, je upravičena stranka, ki izpolnjuje materialne pogoje za prejemanje redne brezplačne pravne pomoči po zakonu, ki ureja brezplačno pravno pomoč (šesti odstavek 11. člena ZST-1).
5. Trditveno in dokazno breme glede okoliščin, ki utemeljujejo zaključek o oprostitvi plačila sodne takse, je na tistem, ki predlaga oprostitev. Ne v predlogu in ne v dopolnitvi predloga tožnik ni podal trditev o tem, da zoper njega teče izvršilni postopek s strani upnika Javni jamstveni in preživninski sklad Republike Slovenije. K predlogu je priložil listine iz katerih bi bilo navedeno sicer možno razbrati, ne izhaja pa iz njih višina terjatve oziroma predlagateljeva obveznost iz tega naslova. Zato teh obveznosti (ki so sicer preživninskega značaja), sodišče prve stopnje pri odločanju o predlogu ni moglo upoštevati. Predlagatelj šele v pritožbi prvič navaja, da znaša mesečna obveznost do upnika 356,53 EUR oziroma 389,91 EUR. Pritožbene novote ne opraviči v smislu prvega odstavka 337. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), zato je tudi pritožbeno sodišče ne more upoštevati. Tako tudi pritožbeno sodišče izhaja iz ugotovljenega dejstva, da ima predlagatelj redne mesečne prihodke iz naslova pokojnine v višini 799,31 EUR (drugega vrednejšega premoženja nima), zato ne izpolnjuje pogojev za popolno oprostitev plačila sodnih taks (prvi in šesti odstavek 11. člena ZST-1). 1
6. Vrednost spornega predmeta je v konkretnem primeru visoka, 2 kar ima za posledico visoko sodno takso (za postopek pred sodiščem prve stopnje) v znesku 201.225,00 EUR. Glede na to, da znesek dolžne sodne takse visoko presega razpoložljivi mesečni dohodek tožnika, je sodišče ocenilo, da bi bila s plačilom celotnega zneska takse občutno zmanjšana sredstva s katerimi se tožnik preživlja, ocenilo pa je, da bo zmogel plačati vsaj 1 % dolgovane sodne takse, to je 2.012,25 EUR. Takšno oceno sodišča prve stopnje pritožbeno sodišče sprejema, kakor tudi nadaljnjo, da bo tako odmerjeno takso zmožen plačati v dvanajstih zaporednih mesečnih obrokih po 167,69 EUR (prvi in drugi odstavek 11. člena ZST-1).
7. Glede na povedano je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sklep v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).
1 Pri tem je sodišče prve stopnje pravilno izpostavilo, da je institut taksne oprostitve namenjen le socialno najbolj ogroženem sloju prebivalstva (brezposelnim osebam, osebam brez vsakršnih dohodkov in premoženja).
2 37.645.762,56 EUR.