Legislator Case Law & Legislation
VSM Sklep I Ip 316/2017 ECLI:SI:VSMB:2017:I.IP.316.2017 AI generated

Appeal allowed; monetary penalty for non-restoration of property is inadmissible unless obligation is non-substitutable.

Case Number VSM Sklep I Ip 316/2017
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Partially Allowed

Legislator summary

AI generated

The appellate court overturned the first-instance ruling to enforce a monetary penalty for the debtor's failure to restore property. The debtor argued the obligation was substitutable, while the creditor claimed it was non-substitutable due to the destruction of heating and utility systems. The court held that since the work could be performed by any specialist, the obligation is substitutable, making the penalty an unconstitutional infringement on private property.

Legislator headnote

AI generated

226. člen ZIZ; 33. člen Ustave: Monetary penalties for the enforcement of substitutable obligations are inadmissible as they constitute an excessive infringement on the debtor's right to private property and equal judicial protection.

Keywords

AI generated
enforcement procedure monetary penalty substitutable obligation private property rights constitutional review ZIZ article 226 Ustava article 33

Cited Legislation

AI generated

Cited Case Law

AI generated
Odločba Ustavnega sodišča RS, št. Up-1092/07 z dne 21. 6. 2007
2 Odločba Ustavnega sodišča RS, št. Up-1092/07 z dne 21. 6. 2007.
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožbi se ugodi in sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se izvršba ustavi.

[JEDRO]

Ker v obravnavani zadevi ne gre za nenadomestno obveznost, naložitev denarne kazni in njena izterjava po uradni dolžnosti ni dopustna. V obravnavani zadevi bi smela teči izvršba le v skladu z določili 225. člena ZIZ tako, da bi sodišče pooblastilo upnika, da na dolžnikove stroške zaupa delo nekomu drugemu, ali ga opravi sam. Če je izvršitev obveznosti v izvršilnem postopku mogoče zagotoviti na drug način, je naložitev in izterjava denarne kazni prekomeren, in zato nedopusten poseg v dolžnikovo pravico do zasebne lastnine.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se naložena denarna kazen 3.000,00 EUR izterja po uradni dolžnosti (I. točka izreka), dolžniku naložilo, da v 30 dneh izpolni obveznost vrnitve v prejšnje stanje glede centralnega ogrevanja, elektrike in vodovoda, kot izhaja iz izvršilnega naslova (II. točka izreka) in za primer,da obveznost ne bo izpolnjena, izreklo denarno kazen višini 4.000,00 EUR (III. točka izreka).

2. Dolžnik v pravočasni pritožbi v bistvenem navaja, da ne gre za nenadomestno obveznost, zato je izrek denarne kazni neutemeljen. Navaja, da je bila sodna poravnava sklenjena v zmoti in jo bo izpodbijal. Predlaga odlog izvršbe. Pritožbenih stroškov ne priglaša.

3. Upnik v odgovoru na pritožbo navaja, da gre za nenadomestno ravnanje, saj ga mora opraviti dolžnik, ki je uničil sistem ogrevanja, vodovoda in elektrike, oziroma po njegovem naročilu in navodilu izvajalec. Pojasnjuje, kako je prišlo do financiranja in izvedbe gradbenih del na hiši. Meni, da je sodna poravnava veljavna. Stroškov pritožbenega postopka ne priglaša.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je zmotno presodilo pravno naravo v obravnavani zadevi izterjevane nedenarne obveznosti kot nenadomestne. Vzpostavitev prejšnjega stanja na način, da se vzpostavi centralno ogrevanje, elektrika in vodovod, zahteva dela, ki jih lahko opravi vsak strokovnjak oziroma izvajalec z ustreznega področja. Sam upnik v odgovoru na pritožbo navaja, da bo naloge lahko opravil izvajalec po navodilu dolžnika, kar kaže, da ne gre za takšna dela, ki bi bila nerazdružljivo vezana na osebo dolžnika. Ravnanja, ki jih ne more storiti nihče drug, so izjema od pravila, da so obveznosti nadomestne. 1 Izvedba navedenih del ima po pojasnjenem enak pomen za upnika, če jih opravi dolžnik ali kdo drug.

6. Ker v obravnavani zadevi ne gre za nenadomestno obveznost, naložitev denarne kazni in njena izterjava po uradni dolžnosti ni dopustna (226. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ). V obravnavani zadevi bi smela teči izvršba le v skladu z določili 225. člena ZIZ tako, da bi sodišče pooblastilo upnika, da na dolžnikove stroške zaupa delo nekomu drugemu, ali ga opravi sam. Če je izvršitev obveznosti v izvršilnem postopku mogoče zagotoviti na drug način, je naložitev in izterjava denarne kazni prekomeren, in zato nedopusten poseg v dolžnikovo pravico do zasebne lastnine (33. člen Ustave). V ustavnosodni praksi je naložitev denarne kazni z namenom izvršitve nadomestne obveznosti tudi opredeljena kot očitna pravna napačnost, ki pomeni kršitev dolžnikove človekove pravice do enakega sodnega varstva pravic (22. člen Ustave). 2 Ker je vsakršno nadaljnje postopanje sodišča prve stopnje v skladu z 226. členom ZIZ nedopusten poseg v pravice dolžnika, je pravilno izvršbo ustaviti. Upnika pa bo moral uveljavljati obravnavano nedenarno terjatev v skladu s pojasnjenimi stališči v novem predlogu za izvršbo.

7. Po pojasnjenem je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo in sklep sodišča prve stopnje spremenilo, kot izhaja iz izreka (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

8. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je odpadla, ker ti niso bili priglašeni (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Pri razlagi pojma se je mogoče opreti tudi na 629. člen Obligacijskega zakonika (OZ), ki podjemniku dovoljuje, da zaupa izvršitev posla tretjemu, če iz pogodbe ali narave posla ne izhaja kaj drugega.

2 Odločba Ustavnega sodišča RS, št. Up-1092/07 z dne 21. 6. 2007.