Administrative court dismissed appeal because second instance organ cannot decide on costs when remanding case.

I. Tožba se zavrže.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

[JEDRO]

Odločba prvostopenjskega organa je bila odpravljena in zadeva vrnjena v ponovno odločanje istemu organu. To pomeni, da v zadevi še ni bilo odločeno z odločbo ali sklepom, s katerim bi bil postopek končan. Ker je obveznost plačila odvisna od uspeha v postopku (113. in 114. člen ZUP), se šele v odločbi, s katero je postopek končan, določi, kdo jih trpi (118. člen ZUP). Drugostopenjski organ torej ne odloča o stroških postopka, kadar zadevo vrne prvostopenjskemu organu.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Toženka je z izpodbijano odločbo ugodila tožnikovi pritožbi zoper soglasje k priključitvi obstoječega stanovanjskega objekta (I. točka izreka) in to soglasje odpravila ter zadevo vrnila v nov postopek (II. točka izreka). S III. točko izreka je ugotovila, da z izdajo te odločbe pritožbenemu organu niso nastali dodatni stroški.

2. Tožnik v tožbi navaja, da se z odločitvijo sicer strinja, vendar bi toženka morala odločiti tudi o priglašenih stroških postopka.

3. Tožba ni dovoljena.

4. Za začetek in tek upravnega spora morajo biti ves čas postopka izpolnjeni pogoji, predpisani v prvem odstavku 36. člena ZUS-1 oz. t.i. procesne predpostavke. Eden izmed teh pogojev je, da upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, posega v tožnikovo pravico ali njegovo neposredno, na zakon oprto osebno korist (6. točka). Na obstoj procesnih predpostavk mora sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka (drugi odstavek 36. člena), če niso izpolnjene, pa mora tožbo s sklepom zavreči (prvi odstavek 36. člena).

5. V skladu z drugim odstavkom 118. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) drugostopenjski organ, ki zavrže ali zavrne pravno sredstvo ali sam odloči o zadevi, odloči tudi o stroških, ki so nastali med postopkom v zvezi z njim.

6. Če drugostopenjski organ odločbo zgolj odpravi in vrne v ponovno odločanje prvostopenjskemu organu, se stroški postopka pred drugostopenjskim organom štejejo za nadaljnje stroške postopka in je treba o njih odločiti v novi odločbi prvostopenjskega organa (glej Androjna, Kerševan: Upravno procesno pravo, Upravni postopek in upravni spor, GV Založba, Ljubljana 2006, stran 265).

7. V obravnavani zadevi gre ravno za takšen primer, saj je bila odločba prvostopenjskega organa odpravljena in zadeva vrnjena v ponovno odločanje istemu organu. To pomeni, da v zadevi še ni bilo odločeno z odločbo ali sklepom, s katerim bi bil postopek končan. Ker je obveznost plačila odvisna od uspeha v postopku (113. in 114. člen ZUP), se šele v odločbi, s katero je postopek končan, določi, kdo jih trpi (118. člen ZUP). Drugostopenjski organ torej ne odloča o stroških postopka, kadar zadevo vrne prvostopenjskemu organu.

8. To pomeni, da o stroških upravnega postopka (še) ni bilo dokončno odločeno, zato izpodbijana odločba ne učinkuje na tožnikov pravni položaj in očitno ne posega v njegove pravice ali pravne koristi. Glede na navedeno je sodišče na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo zavrglo.

9. Kadar sodišče tožbo zavrže, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1).

10. Ta sklep je izdala sodnica posameznica na podlagi druge alineje drugega odstavka 13. člena ZUS-1.