Supreme Court allows appeal regarding whether lost profit compensation under ZDen relies on property status at enactment or return date.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia granted permission for a review of the second-instance judgment regarding lost profit compensation. The defendant argued that the compensation calculation should be based on the property's actual condition at the time the Denationalization Act was enacted, rather than the hypothetical potential use, and cited conflicting case law. The court found the review admissible because the lower courts failed to determine whether the statutory provision requires assessing the property's state at enactment or at the time of restitution.
Legislator headnote
AI generatedArticle 367a(1) of the Act on Civil Procedure; Article 367c(3) of the Act on Civil Procedure: Permission for review is granted when the second-instance decision deviates from Supreme Court practice regarding whether lost profit compensation under the Denationalization Act must be calculated based on the property's condition at enactment or at the time of restitution.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je treba pri ocenjevanju višine odškodnine za izgubljeno korist na podlagi drugega odstavka 72. člena ZDen izhajati iz stanja nepremičnine, kakršno je bilo ob uveljavitvi ZDen (7. 12. 1991) in do dneva pravnomočnosti denacionalizacijske odločbe, s katero je bila nepremičnina vrnjena upravičencu.
[JEDRO]
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je treba pri ocenjevanju višine odškodnine za izgubljeno korist na podlagi drugega odstavka 72. člena Zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju ZDen) izhajati iz stanja nepremičnine, kakršno je bilo ob uveljavitvi ZDen (7. 12. 1991) in do dneva pravnomočnosti denacionalizacijske odločbe, s katero je bila nepremičnina vrnjena upravičencu.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je v ponovljenem sojenju toženi stranki naložilo, da mora tožniku plačati znesek 24.813,91 EUR z obrestmi.
2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
3. Tožena stranka v predlogu za dopustitev revizije trdi, da odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča in se ob tem sklicuje na zadevi II Ips 52/2013 in II Ips 98/2015 ter od sodne prakse Višjega sodišča v Ljubljani in se ob tem sklicuje na zadeve II Cp 4187/2010, II Cp 3946/2011 in I Cp 2428/2014. Ne sprejema stališča sodišča druge stopnje, da se višina odškodnine ugotavlja glede na to, v kakšnem možnem stanju bi lahko bila nepremičnina ob uveljavitvi Zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju ZDen), in da ni relevantno stanje nepremičnine v naravi ob uveljavitvi ZDen. Nesprejemljivo je, da je pomembna samo tožnikova trditev, kako bi nepremičnino lahko uporabljal, če ne bi bila nacionalizirana, in poudarja, da sporna zemljišča nikoli niso bila sadovnjak, temveč so po ugotovitvah izvedenca v naravi travnik, pašnik in večja njiva. Predlaga dopustitev revizije glede vprašanja, ali je treba pri ocenjevanju višine odškodnine za izgubljeno korist na podlagi drugega odstavka 72. člena ZDen izhajati iz stanja nepremičnine, kakršno je bilo ob uveljavitvi ZDen (7. 12. 1991) in do dneva pravnomočnosti denacionalizacijske odločbe, s katero je bila nepremičnina vrnjena upravičencu.
4. Predlog je utemeljen.
5. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so glede vprašanja, opredeljenega v izreku tega sklepa, podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku in je zato v tako začrtanem obsegu revizijo dopustilo (tretji odstavek 367.c člena istega zakona).