Supreme Court rejects review application as statutory conditions for review permission were not met.

Predlog se zavrne.

[JEDRO]

Pogoji iz 367. a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Tožeča družba je zatrjevala, da je lastnica cevovoda naravne mineralne vode in plina, ki poteka od same vrtine do tožničine polnilnice (v nadaljevanju sporni cevovod) in to uveljavljala kot predhodno vprašanje k posameznim delom zahtevka. Primarno je poleg tega zahtevala še ugotovitev, da ima na nepremičnini toženke nepravo služnost hoje in vožnje za potrebe uporabe, vzdrževanja in nadzora cevovoda ter njegovega vkopa. Prvič podrejeno je zahtevala še ugotovitev, da ima na toženkinih nepremičninah stavbno pravico za cevovod. Drugič podrejeno pa, da ima na teh nepremičninah stvarno služnost hoje in vožnje za potrebe uporabe, vzdrževanja in nadzora cevovoda ter njegovega vkopa.

2. Sodišče prve stopnje je vse njene tožbene zahtevke zavrnilo.

3. Tožeča družba je vložila pritožbo zoper zavrnitev drugega podrednega tožbenega zahtevka (za ugotovitev lastninske pravice na cevovodu in ugotovitev stvarne služnosti) ter zoper stroškovno odločitev. Sodišče druge stopnje jo je zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

4. Predlog za dopustitev revizije vlaga tožeča družba. Zastavlja vprašanja:

1. ali je drugostopenjsko sodišče s tem, ko je zavrnilo očitke o neupoštevanju priznanih dejstev (člen 214(1) ZPP) ali neprerekanih dejstev (člen 214(2) ZPP) z obrazložitvijo, da gre pri pritožbenih očitkih za "interpretacijo" tožeče stranke, in se sklicevalo na trditve tožene stranke, ki jim je pripisalo drugačno vsebino, kot izhaja iz trditev, kršilo pravico tožeče stranke do izjave, pravico do sodnega varstva, pravico pravnega sredstva in/ali pravico do poštenega sojenja;

2. ali je s tem, ko se drugostopenjsko sodišče ni opredelilo do pritožbenih očitkov o neutemeljenem odrekanju dokazne vrednosti dokazom, ki so lahko ključni, kršilo pravico tožeče stranke do izjave, pravico do sodnega varstva, pravico do pravnega sredstva in/ali pravico do poštenega sojenja;

3. ali je s tem, ko se drugostopenjsko sodišče ni opredelilo do pritožbenih očitkov, da dokazi niso izčrpani, kršilo pravico tožeče stranke do izjave, pravico do sodnega varstva, pravico do pravnega sredstva in/ali pravico do poštenega sojenja;

4. ali sodišče pravdnim strankam odvzame pravico do izjave, pravico do sodnega varstva in/ali pravico do poštenega sojenja, v kolikor strank tekom pravde ne pozove na dopolnitev dokaznih predlogov v zvezi z odločilnim dejstvom, v sodbi pa navede, da stranka ni ponudila določenega dokaza v zvezi s tem dejstvom;

5. ali je s tem, ko se drugostopenjsko sodišče ni opredelilo do pritožbenih očitkov, da v sodbi ugotovljenega dejstva, ki je nosilni razlog sodbe, ni zatrjevala nobena pravdna stranka (sodba presenečenja), kršilo pravico tožeče stranke do izjave, pravico do sodnega varstva, pravico do pravnega sredstva in/ali pravico do poštenega sojenja;

6. ali je za nastanek nedobrovernosti zaradi vročitve tožbe ali nasprotovanje izvrševanju služnosti z vročitvijo tožbe odločilno, da se s tožbo zahteva opustitev takih ravnanj, ki so predmet pravice, ki se priposestvuje;

7. ali je s tem, ko se drugostopenjsko sodišče ni opredelilo do pritožbenih očitkov o nasprotju z zapisnikom o zaslišanju priče, vsebino listine in izvrševanjem služnosti, kršilo pravico tožeče stranke do izjave, pravico do sodnega varstva, pravico do pravnega sredstva in/ali pravico do poštenega sojenja.

Njihovo pomembnost izkazuje z neobstojem sodne prakse, pa tudi z odstopom od obstoječe. Meni, da je sodišče navedbam toženke na več mestih, ki jih podrobno obrazloži, pripisalo pomen, ki ga nimajo. Po njeni oceni sodba sodišča druge stopnje tudi ni zadostila zahtevam po obrazloženosti sodne odločbe, kot jo zahteva Ustavno sodišče, na katerega odločbe se sklicuje. Pripisuje ji tudi protispisnost. Vse očitke podrobneje obrazloži. Napačnost pripisuje pritožbenemu odgovoru glede očitka pomanjkanja materialno procesnega vodstva. Po njeni oceni se je sodišče prve stopnje šlo "skrivalnice", saj ni vedela, da bi bilo treba dopolniti dokazne predloge glede pogodbenega namena. Ocenjuje tudi, da ji je pritožbeno sodišče naložilo pretežko dokazno breme in izvedenim dokazom neupravičeno odreklo dokazno vrednost. Sklicuje se na več odločb Vrhovnega sodišča in nasprotuje stališču, da tožničina vložitev negatorne tožbe pomeni nasprotovanje služnosti.

5. Predlog ni utemeljen.

6. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367. a člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP).

7. Vrhovno sodišče je ocenilo, da pogoji iz 367. a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni, in je predlog za dopustitev revizije zavrnilo (četrti odstavek 367. c člena ZPP).