Administrative court dismisses appeal for non-justiciability as reasons concern prior appointment decision, not dismissal request.

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

[JEDRO]

Tožba ne vsebuje razlogov, ki bi se nanašali na izpodbijano odločbo, to je na odločitev o zahtevi za razrešitev odvetnika po devetem odstavku 30. člena ZBPP. Razlogi, ki jih tožnik navaja v tožbi, se vsebinsko nanašajo na odločitev o določitvi odvetnika A.A. za izvajalca odobrene brezplačne pravne pomoči.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijano odločbo Bpp 2840/2016 z dne 17. 1. 2017 je organ za dodelitev brezplačne pravne pomoči Okrožnega sodišča v Ljubljani zavrnil tožnikovo prošnjo za razrešitev odvetnika A.A. in postavitev odvetnika B.B. Organ v obrazložitvi navaja, da niso bili izpolnjeni pogoji za razrešitev postavljenega odvetnika iz devetega odstavka 30. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP).

2. Tožnik s tožbo predlaga odpravo izpodbijane odločbe in povračilo stroškov upravnega spora. V tožbi navaja, da je postavljen v neenakopraven položaj oziroma drugače obravnavan kot ostali soobdolženci v istem kazenskem postopku. Vsaj pri dveh soobdolžencih naj bi tožena stranka sledila predlogu in postavila odvetnika s pisarno v Ljubljani. Navaja tudi, da v teh primerih tožena stranka ni uporabila načela ekonomičnosti in ni zahtevala, da se zagovornik odpove plačilu stroškov za kilometrino in odsotnost iz pisarne. Dodaja še, da je predlagani odvetnik sodeloval ves čas preiskave do vložitve obtožnice ter da je z njegovo zadevo v celoti seznanjen. Sama hitrost postopka, s katero tožena stranka tudi utemeljuje svojo odločitev, pa naj ne bi bila pomembna za odločitev o tožnikovem predlogu za dodelitev in postavitev želenega zagovornika.

3. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise, vsebinskega odgovora na tožbo pa ni podala.

4. Tožba ni utemeljena.

5. Iz izpodbijane odločbe in podatkov v upravnem spisu izhaja, da je bila tožniku, zoper katerega pred Okrožnim sodiščem v Krškem teče kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja po šestem odstavku 308. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), najprej z odločbo Bpp 2840/2016 z dne 10. 11. 2016 dodeljena nujna brezplačna pravna pomoč za sestavo in vložitev ugovora zoper obtožbo, za njeno izvajanje pa je bil določen odvetnik B.B. iz Ljubljane. V nadaljevanju postopka odločanja o tožnikovi prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči je tožena stranka tožnika pozvala, da si zaradi ekonomičnosti in hitrosti postopka namesto izbranega odvetnika B.B. izbere odvetnika iz seznama odvetnikov Občnega zbora Krško, odvetnika B.B. pa, da se odpove plačilu kilometrine in odsotnosti iz pisarne. Tožnik se na poziv ni odzval, odvetnik B.B. pa se pravici do povračila navedenih stroškov ni odpovedal. Tožena stranka je nato z odločbo Bpp 2840/2016 z dne 8. 12. 2016 ugodila tožnikovi prošnji za dodelitev izredne brezplačne pravno pomoči za pravno svetovanje in zastopanje pred sodišče prve stopnje v kazenskem postopku Okrožnega sodišča v Krškem II K 51967/2014 zaradi kaznivega dejanja po šestem odstavku 308. člena KZ-1 od 29. 10. 2016 dalje, za izvajanje brezplačne pravne pomoči pa je določila odvetnika A.A. iz Krškega.

6. Tožnik je 16. 12. 2016 podal predlog za zamenjavo odvetnika A.A. in postavitev odvetnika B.B. Na poziv tožene stranke je podal dodatno pojasnilo, ki ga je tožena stranka smiselno razlagala kot predlog za razrešitev odvetnika A.A. po devetem odstavku 30. člena ZBPP in o njem odločila z izpodbijano odločbo.

7. Po devetem odstavku 30. člena ZBPP sme pristojni organ na zahtevo upravičenca ali z njegovo privolitvijo odločiti o razrešitvi predhodno postavljenega odvetnika, ki ne opravlja v redu svoje dolžnosti. V tem primeru namesto razrešenega odvetnika postavi drugega in o razrešitvi obvesti Odvetniško oziroma Notarsko zbornico Slovenije. Tožena stranka je v obravnavanem primeru tožnikovo zahtevo zavrnila, ker ni izkazal, da postavljeni odvetnik svoje dolžnosti ne opravlja v redu.

8. Tožba ne vsebuje razlogov, ki bi se nanašali na izpodbijano odločbo, to je na odločitev o zahtevi za razrešitev odvetnika po devetem odstavku 30. člena ZBPP. Razlogi, ki jih tožnik navaja v tožbi, se vsebinsko nanašajo na odločitev o določitvi odvetnika A.A. za izvajalca odobrene brezplačne pravne pomoči. O tem vprašanju pa ni bilo odločeno z izpodbijano odločbo, temveč z odločbo Bpp 2840/2016 z dne 8. 12. 2016, s katero je bilo ugodeno tožnikovi prošnji za dodelitev izredne brezplačne pravne pomoči, kot njen izvajalec pa določen odvetnik A.A. Navedeno odločbo je bilo skladno s četrtim odstavkom 34. člena ZBPP mogoče izpodbijati s tožbo v upravnem sporu.

9. Ker se v tožbi navedeni razlogi ne nanašajo na izpodbijano odločbo, za odločitev o njeni zakonitosti niso pravno pomembne niti s temi razlogi povezane trditve o neenakem obravnavanju.

10. Glede na navedeno je sodišče presodilo, da je tožba neutemeljena, zato jo je zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

11. Odločitev o stroških temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri v primeru, ko sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.