Social pension denied to Slovenian citizen due to insufficient domestic insurance duration and density requirements under ZPIZ/92.

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Tožnik bi pridobil pravico do starostne pokojnine le pod pogojem, da bi v Sloveniji dopolnil najmanj 15 let zavarovalne dobe ali pa, da bi pri zavodu izpolnil vsaj pogoj gostote, da bi se mu upoštevala pokojninska doba prebita v drugi republiki nekdanje SFRJ do 31. 3. 1992, kot doba prebita v Sloveniji. Tožnik ne izpolnjuje pogoja zavarovalne dobe, prebite v Sloveniji v trajanju 15 let, prav tako pri zavodu ni izpolnjen pogoj gostote zavarovalne dobe, zaradi česar na podlagi sedaj veljavnih predpisov ne izpolnjuje nobenega od pogojev, določenih za priznanje pravice do starostne pokojnine v drugem odstavku 254. člena ZPIZ/92 v zvezi z 2. alinejo tretjega odstavka 455. člena ZPIZ-1 ter četrtega odstavka 429. člena ZPIZ-2 za pridobitev pravice do starostne pokojnine.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek, da se odpravi odločba tožene stranke št. ... z dne 4. 2. 2016 in odločba št. ... z dne 25. 4. 2016 ter naloži tožencu, da mu v ponovljenem postopku prizna pravico do starostne pokojnine za čas od 11. 12. 2014 dalje in mu odmeri starostno pokojnino ter povrne stroške postopka.

2. Zoper sodbo je pritožbo vložil tožnik iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je razlogovanje sodišča prve stopnje pravno zmotno. Prepričan je, da izpolnjuje pogoje za priznanje starostne pokojnine, saj je dopolnil 65 let starosti, hkrati pa najmanj 15 let delovne dobe. Posebej poudarja, da bi se morala v pokojninsko dobo všteti doba dosežena v Republiki Sloveniji kot tudi doba dopolnjena v Republiki Srbiji, sedaj Republika Kosovo, saj je skupaj dopolnil več kot 16 let pokojninske dobe. Res je sicer, da je dopolnil 12 let in 5 mesecev pokojninske dobe na Kosovem, vendar bi se mu morala tudi navedena delovna doba upoštevati pri ugotavljanju pogojev za priznanje starostne pokojnine skladno z določbami 455. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami, v nadaljevanju: ZPIZ-1). Z dnem uveljavitve ZPIZ-1 še vedno ostajata v veljavi prvi in drugi odstavek 254. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 12/92 s spremembami, v nadaljevanju: ZPIZ/92). Po citirani zakonski dikciji je tožnik, državljan Republike Slovenije, pridobil pravico do starostne pokojnine z upoštevanjem pokojninske dobe, dopolnjene do 31. 3. 1992 na območju republike nekdanje SFRJ le, če je bil nazadnje zavarovan. Hkrati pa mora biti podan nadaljnji pogoj gostote zavarovanja pri zavodu oziroma, da je v zadnjih 10 letih pred vložitvijo zahtevka za priznanje pravice do pokojnine dopolnil v zavarovanju pri zavodu najmanj 80 mesecev zavarovalne dobe ali v zadnjih petih letih najmanj 40 mesecev zavarovalne dobe. Navaja, da zadostuje, če izpolnjuje enega izmed navedenih pogojev, saj ni v zakonu določeno, da bi moral biti za priznanje starostne pokojnine izkazan dodatni pogoj, to je, da je bil v zadnjih 10 letih pred vložitvijo zahtevka za priznanje pravice do pokojnine v zavarovanju pri zavodu 80 mesecev ali v zadnjih petih letih 40 mesecev, kot zmotno razlaga toženec. Sodišče prve stopnje je nepravilno uporabilo materialno pravo in posledično neutemeljeno zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju: ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku pa tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, drugih kršitev pa pritožba ne navaja.

5. Predmet sodne presoje je dokončna odločba toženca št. ... z dne 25. 4. 2016, s katero je zavrnil tožnikovo pritožbo vloženo zoper prvostopno odločbo št. ... z dne 4. 2. 2016. S slednjo je toženec zavrnil tožnikovo zahtevo za priznanje pravice do starostne pokojnine. V obravnavani zadevi je sporno, ali tožnik izpolnjuje pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine na podlagi dopolnjene starosti in pokojninske dobe.

6. Pravna podlaga za rešitev sporne zadeve je podana v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami, v nadaljevanju: ZPIZ-2), ki v četrtem odstavku 429. člena določa, da se še vedno uporablja 2. alineja tretjega odstavka 455. člena ZPIZ-1. Citirana določba 2. alineje tretjega odstavka 455. člena napotuje na uporabo prvega in drugega odstavka 254. člena ZPIZ/92, ki se uporablja za državljane Republike Slovenije, ki so dopolnili pokojninsko dobo na območju drugih republik nekdanje SFRJ - do sklenitve mednarodnih sporazumov o socialnem zavarovanju z državami, nastalimi na območju nekdanje SFRJ.

7. Glede na prvi in drugi odstavek 254. člena ZPIZ/92 pomeni, da državljan Republike Slovenije, ki izpolni pogoje za pridobitev pravice iz obveznega zavarovanja tudi z upoštevanjem pokojninske dobe dopolnjene do 31. 3. 1992 na območju republik nekdanje SFRJ, lahko pravico pri zavodu uveljavlja le, če je bil pri njem nazadnje zavarovan oziroma v državi, s katero je sklenjen sporazum o socialni varnosti (prvi odstavek 254. člena). Poleg pogoja zadnjega zavarovanja pa mora državljan Republike Slovenije bodisi izpolnjevati pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine z zavarovalno dobo dopolnjeno pri zavodu ali poleg pokojninske dobe dopolnjene v drugi republiki nekdanje SFRJ izpolnjevati še pogoj t.i. gostote zavarovanja pri zavodu. To je, da je v zadnjih desetih letih pred vložitvijo zahtevka za priznanje pravice do pokojnine, v zavarovanju pri zavodu dopolnil najmanj 80 mesecev zavarovalne dobe ali v zadnjih petih letih najmanj 40 mesecev zavarovalne dobe (drugi odstavek 254. člena ZPIZ/92).

8. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je tožnik državljan Republike Slovenije, da je pri zavodu (ponovno) dne 11. 12. 2014 vložil zahtevo za priznanje pravice do starostne pokojnine. Na dan izdaje prvostopne odločbe z dne 4. 2. 2016 je tožnik rojen 23. 5. 1947 dopolnil 68 let in 8 mesecev starosti in ima na Kosovem, s katerim Republika Slovenija še nima sklenjenega sporazuma, dopolnjene 12 let in pet mesecev pokojninske dobe ter štiri leta, 5 mesecev in 15 dni pokojninske dobe v Sloveniji, kjer je prenehal z zadnjim zavarovanjem 4. 5. 1990.

9. Na podlagi zavarovanja pri zavodu (4 leta, 5 mesecev) tožnik nedvomno ne izpolnjuje 15 let pokojninske dobe (kolikor bi moral dopolniti zavarovanja pri zavodu) za priznanje pravice do starostne pokojnine, prav tako pa ob upoštevanju, da je vložil zahtevo za priznanje pravice do starostne pokojnine 11. 12. 2014 in da ima dopolnjeno dobo tudi na Kosovem, to je v eni izmed republik nekdanje SFRJ, ne izpolnjuje t.i. gostote zavarovanja. V zadnjih 10 oziroma petih letih pred vložitvijo zahteve za priznanje pravice do starostne pokojnine v zavarovanju pri zavodu namreč nima najmanj 80 oziroma 40 mesecev zavarovalne dobe.

10. Gre za pogoj, ki je v drugem odstavku 254. člena ZPIZ/92 za priznanje pravice do starostne pokojnine za takšne primere kot je tožnikov, ko ima pretežni del pokojninske dobe dopolnjen v drugi republiki nekdanje SFRJ, s katero Republika Slovenija še nima sklenjenega sporazuma, izrecno določen. Le pod pogojem, da bi tožnik v Sloveniji dopolnil najmanj 15 let zavarovalne dobe ali pa, da bi pri zavodu izpolnil vsaj pogoj gostote, da bi se mu upoštevala pokojninska doba prebita v drugi republiki nekdanje SFRJ do 31. 3. 1992, kot doba prebita v Sloveniji, bi pridobil pravico do starostne pokojnine. Tožnik pa ne izpolnjuje pogoja zavarovalne dobe, prebite v Sloveniji v trajanju 15 let, prav tako pa pri zavodu ni izpolnjen pogoj gostote zavarovalne dobe, zaradi česar na podlagi sedaj veljavnih predpisov ne izpolnjuje nobenega od pogojev, določenih za priznanje pravice do starostne pokojnine v drugem odstavku 254. člena ZPIZ/92 v zvezi z 2. alinejo tretjega odstavka 455. člena ZPIZ-1 ter četrtega odstavka 429. člena ZPIZ-2 za pridobitev pravice do starostne pokojnine.

11. Ker je sodišče prve stopnje utemeljeno štelo izpodbijani odločbi toženca za pravilni in zakoniti in pravilno tožnikov tožbeni zahtevek zavrnilo, je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.