Land registry appeal dismissed; strict formalism requires deeds signed by current owners at the time of registration.

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Glede na to, da v zemljiškoknjižnem postopku velja strogo načelo formalnosti postopka, zaradi katerega sodišče o pogojih za vpis odloča samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis, in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi, so za odločitev v tem postopku pravno nepomembne pritožbene trditve o tem, da novi lastnik vstopi v pravice in obveznosti dosedanjega lastnika nepremičnine.

[OBRAZLOŽITEV]

V obravnavani zadevi je bil vložen predlog za vpis novih osnovnih pravnih položajev pri nepremičnini posamezni del št.1 v stavbi št.2693 k.o. A. (v nadaljevanju: posamezni del št. 1). Prvostopenjsko sodišče je zavrnilo vpis, ker je ugotovilo, da sporazuma o preoblikovanju splošnega skupnega dela v posamezni del stavbe in določitvi solastninskih deležev na skupnih delih (listina, ki v obravnavani zadevi predstavlja podlago za vpis) niso podpisali vsi etažni lastniki. Ob primerjavi listine z zemljiškoknjižnimi podatki je namreč ugotovilo, da je sporazum kot etažna lastnica posameznega dela št. 41 sklenila I. R., zemljiškoknjižni lastnik tega posameznega dela pa je sedaj K. S.. Ugotovilo je tudi, da je I. R. navedeni posamezni del prodala K. S. in da je bil vpis dovoljen po Dn 246780/2015 z učinkom 28.10.2015.

Zoper sklep o zavrnitvi vpisa se pritožuje predlagatelj, ki pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep o vpisu spremeni tako, da dovoli vknjižbo solastninske pravice in spremembo osnovnega pravnega položaja pri posameznem delu št. 1. V pritožbi opozarja, da je sodišče spregledalo, da se je zemljiškoknjižni postopek za vknjižbo lastninske pravice K. S. vodil pod Dn št. 246780/2015 ter da je že iz dnevne številke razvidno, da je bil predlog vložen za predlagateljevim zemljiškoknjižnim predlogom. Predlagatelj se strinja, da mora sodišče pri utemeljevanju predloga presojati po zemljiškoknjižnem stanju v trenutku začetka postopka, vendar v konkretnem primeru v skladu z 147. členom Zakona o zemljiško knjigi (v nadaljevanju: ZZK-1) to pomeni po stanju v času vložitve predlagateljevega zemljiškoknjižnega predloga in ne ugovora, saj bi bilo v nasprotnem primeru kršeno načelo vrstnega reda. Postopek se začne z vložitvijo predloga in od takrat tudi učinkujejo kakršnikoli vpisi. Predlagatelj še dodaja, da so z listino, ki je podlaga za predlagani vpis, vsi ob podpisu vknjiženi etažni lastniki sklenili, soglašali in dovolili spremembo splošnega skupnega dela v posamezni del z določitvijo svojih solastniških deležev, pri čemer ta njihova sprememba velja tudi za njihove pravne naslednike. Kot pravni prednik K. S. je I. R. kot posamezni etažni lastnik podpisala sporazum in pogodbo, ki seveda zavezuje tudi njenega pravnega naslednika. Na podlagi odločitve in pogodbe vseh lastnikov posameznih delov večstanovanjske stavbe se v konkretnem primeru spreminja pravni položaj dela stavbe iz splošnega skupnega dela vpisanega v korist vsakokratnega lastnika v posamezni del stavbe. Naslovno sodišče je pri odločanju o predlogu tako ni upoštevalo, da novi lastnik vstopi v pravice in obveznosti dosedanjega lastnika nepremičnine, tako glede svoje konkretne nepremičnine, kot tudi glede pripadajočih solastninskih deležev vezanih na etažno lastnino, in sicer v stanju, v kakršnem so v času vpisa lastninske pravice. Upoštevati je namreč potrebno tudi določbe 105. člena SPZ, ki določa neločljivo povezanost solastnine na skupnih delih stavbe z lastnino na posameznem delu in razpolaganje z etažno lastnino kot celoto. V predmetni zadevi je bil sporazum in pogodba sklenjena in med strankami veljavna že pred dnem učinkovanja vpisa K. S..

Pritožba ni utemeljena.

Drži, da je bil predlog K. S. v zadevi pod opr. št. Dn 24678/2015 vložen za predlagateljevim zemljiškoknjižnim predlogom, vendar je bil vložen v vrstnem redu zaznamovane pravice in je zato začel učinkovati s tem vrstnim redom, torej z 27.10.2015. Kot je pravilno pojasnilo prvostopenjsko sodišče in s čimer se očitno strinja tudi pritožba, zemljiškoknjižno sodišče odloča po stanju vpisov v zemljiški knjigi v trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka, v katerem odloča o vpisu. V trenutku (28.10.2015) začetka tega zemljiškoknjižnega postopka pa je bilo stanje vpisov takšno, da je je bil lastnik enega od posameznih delov K. S., katerega lastninska pravica je bila vknjižena z učinkom od 27.10.2015. Ker se je lastništvo enega od posameznih delov do trenutka začetka tega zemljiškoknjižnega postopka spremenilo, bi morala biti pogodbena stranka sedanji zemljiškoknjižni lastnik posameznega dela št. 41, to je K. S. in ne prejšnja lastnica I. R.. Zaključek prvostopenjskega sodišča, da listine niso podpisali vsi sedanji etažni lastniki in da zato listina ni primerna podlaga za predlagani vpis, je zato pravilen. Glede na to, da v zemljiškoknjižnem postopku velja strogo načelo formalnosti postopka, zaradi katerega sodišče o pogojih za vpis odloča samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis, in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi, so za odločitev v tem postopku pravno nepomembne pritožbene trditve o tem, da novi lastnik vstopi v pravice in obveznosti dosedanjega lastnika nepremičnine.

Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbo predlagatelja zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).