Appeal dismissed because the appellant lost their legal interest when the underlying claim expired in bankruptcy proceedings.
Legislator summary
AI generatedThe Court of Appeal dismissed the defendant's appeal against a first-instance judgment regarding a debt dispute. The defendant argued for cost reimbursement, but the court found that the plaintiff's claim had already been extinguished when the defendant filed for bankruptcy proceedings after the first instance judgment. Consequently, the defendant no longer had a legal interest in the outcome of the appeal, as the judgment could not affect the reduction of their repayment obligation.
Legislator headnote
AI generatedZPP 343. člen 4. odstavek; ZPP 343. člen 1. in 4. odstavek: An appeal is inadmissible if the appellant loses their legal interest during the appeal proceedings, particularly when the underlying claim is extinguished by bankruptcy proceedings, rendering the appeal decision irrelevant to the appellant's obligations.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Pritožba se zavrže.
II. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.
[JEDRO]
Ob vložitvi pritožbe je zanjo imela pravni interes, vendar je ta tekom pritožbenega postopka prenehal. Odločitev pritožbenega sodišča v tej pravdi namreč ne bi imela nobenega vpliva na zmanjšanje njene dolžnosti poplačila obveznosti po sodbi, saj je terjatev tožeče stranke zoper njo že v celoti ugasnila.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijano sodbo ugotovilo, da obstoji terjatev tožeče stranke do tožene stranke (odstavek I izreka), ugotovilo, da ne obstaja terjatev tožene stranke do tožeče stranke (odstavek II izreka), pustilo sklep o izvršbi v 1. in 3. odstavku v veljavi (odstavek III izreka) in naložilo povrnitev pravdnih stroškov toženi stranki (odstavek IV izreka).
2. Zoper celotno sodbo je pritožbo vložila tožena stranka. Zahtevala je povrnitev stroškov pritožbenega postopka. Odgovora na pritožbo ni bilo.
3. Pritožba ni dovoljena. Pritožbeno sodišče je pritožbo tožene stranke zavrglo (351. člen ZPP v zvezi s prvim in četrtim odstavkom 343. člena ZPP)
4. Iz podatkov registra v AJPES izhaja, da se je pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani zoper toženo stranko začel stečajni postopek 28. 10. 2016. Opr. št. stečajnega spisa je St. S tem dnem je prišlo do prekinitve postopka po samem zakonu (4. točka 1. odstavka 205. člena ZPP). Ker pa je bil stečajni postopek začet po tem, ko so bila v pritožbenem postopku opravljena vsa procesna dejanja ali so vsaj potekli vsi roki zanje, je pritožbeno sodišče izdalo ta sklep na seji senata (2. odstavek 207. člena ZPP smiselno).
5. Pravico do pritožbe ima oseba, ki ima pravni interes zanjo, sicer je pritožba nedovoljena (četrti odstavek 343. člena ZPP). To pomeni, da ima pravico do pritožbe le tista stranka, pravni položaj katere se z odločbo pritožbenega sodišča lahko glede njenega konkretnega zahtevka izboljša. Pravni interes za pritožbo pa mora obstajati tako ob njeni vložitvi kot tudi v času odločanja o pritožbi. Če po vložitvi pravni interes odpade, jo je potrebno zavreči, in sicer ne glede na to, da je bila prvotno dovoljena.
6. Nad toženo stranko je bil 28. 10. 2016 in s tem po zaključku glavne obravnave in izdaji izpodbijane sodbe, začet stečajni postopek. Upniki nosijo v stečajnem postopku materialnopravno breme pravočasne prijave terjatev. Terjatve, ki so nastale do začetka stečajnega postopka, razen tistih, za katere zakon določa, da se ne prijavijo (prvi odstavek 296. člena ZFPPIPP) lahko upniki prijavilo v treh mesecih po objavi oklica o začetku stečajnega postopka (drugi odstavek 59. člena ZFPPIPP). Če upnik zamudi rok za prijavo terjatve, njegova terjatev v razmerju do stečajnega dolžnika preneha (peti odstavek 296. člena ZFPPIPP).
7. Pritožbeno sodišče je vpogledalo v pravnomočni Sklep o preizkusu terjatev Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 7. 4. 2017. Sestavni del njegovega izreka je Končni seznam preizkušenih terjatev z dne 5. 4. 2017. Pritožbeno sodišče je ugotovilo, da tožeča stranka v tem postopku uveljavljane terjatve ni prijavila v stečajnem postopku nad toženo stranko. Zato je njena terjatev do tožene stranke prenehala. Tožeča stranka je na temelju prvostopenjske sodbe ne more več uveljavljati.
8. Ker je sodišče prve stopnje odločalo o tožbenem zahtevku tožeče stranke ter pobotnem ugovoru tožene stranke pred začetkom stečajnega postopka nad toženo stranko, ni moglo upoštevati pravnih posledic opustitve prijave terjatve v stečajnem postopku.
9. Za toženo stranko je bila sicer izpodbijana sodba neugodna. Ob vložitvi pritožbe je zanjo imela pravni interes, vendar je ta tekom pritožbenega postopka prenehal. Odločitev pritožbenega sodišča v tej pravdi namreč ne bi imela nobenega vpliva na zmanjšanje njene dolžnosti poplačila obveznosti po sodbi, saj je terjatev tožeče stranke zoper njo že v celoti ugasnila. Tožena stranka lahko namreč ugovor prenehanja terjatve po samem zakonu poda v stečajnem postopku. Izvršbe zoper njo na podlagi izpodbijane sodbe tožeča stranka niti ne more začeti (prim. 131. člen ZFPPIPP). Tožena stranka tudi nima nobenega pravnega interesa za drugačno odločitev o pobotnem ugovoru. Ker je prenehala terjatev tožeče stranke, na velikost te terjatve pobotni ugovor nima več nobenega vpliva. Boljšega pravnega položaja tožena stranka ne more doseči (enako že npr. odločbi VSL I Cpg 335/2012 in I Cpg 1761/2013; zadnja odločba navaja še več podobnih odločb).
10. Tožena stranka bi imela pravni interes, da pritožbeno sodišče vsebinsko odloči o njeni pritožbi le, če bi tožeča stranka terjatev v zakonskem roku treh mesecev od začetka stečajnega postopka prijavila v stečajnem postopku ter bi jo stečajni upravitelj prerekal.
11. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, sama krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).