Court of Appeal overturns first instance order for witness to pay for non-existent compulsory escort costs.
Legislator summary
AI generatedThe Court of Appeal in Maribor overturned the first instance court's order requiring a witness to pay for compulsory escort costs. The witness argued that no escort was performed because he arrived at the trial voluntarily, a fact supported by the case file and a witness statement. The appellate court found the first instance decision erroneous because the court failed to verify the absence of an escort before ordering payment, noting the cost receipt was missing from the file.
Legislator headnote
AI generatedZKP 94/I; If a court orders a witness to pay for compulsory escort costs without verifying that the escort was actually performed, the order is void and must be revoked upon proof that the witness appeared voluntarily.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi D. P. se ugodi in sklep sodišča prve stopnje razveljavi.
[JEDRO]
Pritožnik v pritožbi navaja, da s strani PP X. prisilni privod ni bil opravljen, saj je na glavno obravnavo dne 13. 10. 2016 prišel sam, za kar se je dogovoril z dvema policistoma iz PP X.. Iz podatkov kazenskega spisa namreč izhaja, da je navedena priča po prihodu na glavno obravnavo dne 13. 10. 2016 sodišču povedala, da je na glavno obravnavo pristopil sam (l. št. 45 spisa). Sodišče prve stopnje, ki je takšno navedbo zavedlo v uradni zaznamek je zato priči neutemeljeno naložilo plačilo stroškov za prisilno privedbo, saj ta glede na podatke spisa ni bila opravljena. Sodišče prve stopnje se v napadenem sklepu sklicuje na izstavljen stroškovnik PP R. št. 222-73/2016, z dne 17. 10. 2016, v višini 66,60 EUR, vendar pritožbeno sodišče ugotavlja, da se v spisu naveden stroškovnik ne nahaja.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Z napadenim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 94. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) priči D. P. naložilo, da v roku 15 dni po prejemu plačilnega naloga plača znesek 66,00 EUR, ki predstavlja stroške prisilne privedbe, na transakcijski račun Okrožnega sodišča v Mariboru, št.: 0110 0845 0163 278.
2. Zoper tak sklep se je pritožil D. P., ki v pritožbi navaja, da prisilni privod ni bil opravljen, zato ni dolžan poravnati stroškov. Pritožbenemu sodišču smiselno predlaga, da se mu naloženi stroški v višini 66,60 EUR ne naložijo v plačilo.
3. Pritožba je utemeljena.
4. Sodišče prve stopnje je z napadenim sklepom skladno z določilom člena 94/I ZKP naložilo priči D. P. plačilo stroškov 66,60 EUR za opravljen prisilni privod s strani PP X., in sicer na glavno obravnavo dne 13. 10. 2016.
5. Pritožnik v pritožbi navaja, da s strani PP X. prisilni privod ni bil opravljen, saj je na glavno obravnavo dne 13. 10. 2016 prišel sam, za kar se je dogovoril z dvema policistoma iz PP R.. Iz podatkov kazenskega spisa namreč izhaja, da je navedena priča po prihodu na glavno obravnavo dne 13. 10. 2016 sodišču povedala, da je na glavno obravnavo pristopil sam (l. št. 45 spisa). Sodišče prve stopnje, ki je takšno navedbo zavedlo v uradni zaznamek je zato priči neutemeljeno naložilo plačilo stroškov za prisilno privedbo, saj ta glede na podatke spisa ni bila opravljena. Sodišče prve stopnje se v napadenem sklepu sklicuje na izstavljen stroškovnik PP X. št. 222-73/2016, z dne 17. 10. 2016, v višini 66,60 EUR, vendar pritožbeno sodišče ugotavlja, da se v spisu naveden stroškovnik ne nahaja.
6. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi priče D. P. ugodilo in napadeni sklep razveljavilo. Sodišče prve stopnje bi pred izdajo napadenega sklepa moralo glede na to, da je bilo seznanjeno, da je priča pristopila na glavno obravnavo dne 13. 10. 2016 sama, torej zoper njo ni bil opravljen prisilni privod, navedeno preveriti pri PP X.. Zato je odločitev sodišča prve stopnje iz napadenega sklepa zmotna oziroma vsaj preuranjena.
7. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče odločilo tako kot izhaja iz izreka tega sklepa.