Appeal dismissed; defense lawyer's request to recuse investigating judge and assistant rejected as unfounded.

Pritožba zagovornice obdolženega A. A. se zavrne kot neutemeljena.

[JEDRO]

Preiskovalni sodnik je tisti, ki je v vseh fazah preiskovalnega postopka odgovoren (tudi) za pravilno in zakonito delo strokovnega pomočnika oziroma strokovnega sodelavca, zato na slednjega očitek glede nepristranskega dela sodišča sploh ne more biti naslovljen.

Očitki predlagatelja zahteve za izločitev preiskovalne sodnice se nanašajo (zgolj) na sodničino vodenje predmetnega kazenskega postopka. Navedeni očitki po vsebini izkazujejo nestrinjanje obdolženca s procesnim vodstvom sodnice, zato te okoliščine, skladno s kazensko procesno teorijo in uveljavljeno sodno prakso, ne morejo vzbujati dvoma v sodničino nepristranskost v smislu 6. točke prvega odstavka 39. člena ZKP.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Podpredsednica Okrožnega sodišča v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom zavrnila zahtevo za izločitev okrožne sodnice svetnice B. B., ki jo je v kazensko preiskovalni zadevi II Kpd 11957/2015 podala zagovornica obdolženega A. A.

2. Zoper predmetni sklep se iz razloga po 1., 2. in 3. točki prvega odstavka 371. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) pritožuje zagovornica obdolženega A. A. Predlaga, da višje sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da zahtevi za izločitev sodnice ter strokovne sodelavke C. C. v celoti ugodi, podrejeno pa se zavzema za razveljavitev sklepa in vrnitev prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po proučitvi spisovnih podatkov in razlogov izpodbijanega sklepa v okviru pritožbenih navedb, sodišče druge stopnje ugotavlja, da je odločitev podpredsednice sodišča - ki je prvotni pomotni zapis glede vsebine pravnega pouka "sanirala" z izdajo popravnega sklepa, od vročitve katerega je obdolžencu tekel nov pritožbeni rok - pravilna in zakonita.

5. Stališče pritožnice, da bi morala podpredsednica sodišča odločiti tudi o zahtevi za izločitev strokovne sodelavke C. C., ker je slednja dne 17. 2. 2016 sodelovala na naroku, na katerem je bil zaslišan obdolženi A. A., ni utemeljeno oziroma je pravno zmotno. Strokovna sodelavka je resda sodelovala pri zaslišanju obdolženega A. A. (zapisnik na list. št. 247-248), vendar pa je na tem mestu potrebno ugotoviti, da je navedeno procesno dejanje, ki ga določa drugi odstavek 169. člena ZKP - skladno s pooblastili iz 54. člena Zakona o sodiščih v zvezi z določbo 205. člena Sodnega reda - strokovna sodelavka opravila izključno v okviru pristojnosti in po odredbi preiskovalne sodnice. Preiskovalna sodnica je tista, ki je v vseh fazah preiskovalnega postopka odgovorna (tudi) za pravilno in zakonito delo strokovne pomočnice oziroma strokovne sodelavke, zato na slednjo očitek glede nepristranskega dela sodišča sploh ne more biti naslovljen. Institut izločitve, skladno z določbo 39. člena ZKP obdolženec lahko uveljavlja (le) zoper sodnika oziroma sodnika porotnika, zato zagovornica s stališčem, da bi podpredsednica sodišča morala odločiti tudi o predlogu za izločitev strokovne sodelavke, v pritožbenem postopku ne more uspeti.

6. Iz spisovnih podatkov izhaja, da se očitki predlagatelja zahteve za izločitev preiskovalne sodnice (ki so vsebinsko enako povzeti tudi v pritožbi) nanašajo (zgolj) na sodničino vodenje predmetnega kazenskega postopka. In sicer gre za očitek, da sodnica ni upoštevala pisnega zagovora obdolženca in da naj bi v sklepu, s katerim je dne 8. 4. 2016 uvedla preiskavo zoper obdolženega A. A. in ostale soobdolžence, v 3. točki obrazložitve neresnično navedla, da se bo obdolženi branil z molkom, zaradi česar naj bi bila sodnica v predmetnem postopku pristranska.

7. Navedeni očitki po vsebini izkazujejo nestrinjanje obdolženca s procesnim vodstvom sodnice, zato te okoliščine, skladno s kazensko procesno teorijo in uveljavljeno sodno prakso, ne morejo vzbujati dvoma v sodničino nepristranskost v smislu 6. točke prvega odstavka 39. člena ZKP. Kot pravilno ugotavlja izpodbijani sklep, predsednik sodišča v postopku odločanja o izločitvi sodnika, namreč ni pristojen za ugotavljanje morebitnih kršitev kazenskega postopka, ampak je to eden izmed razlogov, ki jih obdolženi lahko uveljavlja v okviru rednih oziroma izrednih pravnih sredstev. Zato je neutemeljena graja zagovornice, ki v pritožbeni vlogi ponovno problematizira (zgolj) okoliščine glede obdolženčevega podajanja zagovora oziroma načina interpretacije le-tega, ob tem pa ne navede nobenih konkretnih dejstev in okoliščin, ki bi z vidika objektivnega ali subjektivnega kriterija (kot je pojasnjen v točki 4 izpodbijanega sklepa) kakorkoli vzbujale dvom o sodničini nepristranskosti. Zgolj dejstvo, da je zagovornica v zvezi s postopanjem preiskovalne sodnice vložila ustavno pritožbo, zaradi domnevne kršitve obdolženčevih pravic po 22. 23 in 29. členu Ustave RS, na pravilnost takšnega zaključka nima pravno relevantnega vpliva. Z drugimi besedami, pritožnica se v smislu konkretizacije izločitvenega predloga po 6. točki prvega odstavka 39. člena ZKP, neutemeljeno sklicuje na vsebino ustavne pritožbe, o kateri bo sicer odločalo Ustavno sodišče RS.

8. Kar se tiče pritožbenih navedb glede prekinitve postopka za obdolženega A. A., zahteve za izločitev zapisnika iz sodnega spisa in zahteve za preložitev naroka za zaslišanje prič, pa sodišče druge stopnje ugotavlja, da navedene (procesne) okoliščine z razlogi izpodbijanega sklepa nimajo nobene relevantne zveze in zato ne morejo biti predmet pritožbene presoje.

9. Iz povedanega izhaja, da kršitve, ki jih je uveljavljala pritožnica niso podane, zato je sodišče druge stopnje pritožbo zagovornice obdolženega A. A. zavrnilo kot neutemeljeno (tretji odstavke 402. člena ZKP).